Razvoj pisave
Tipografija - Razvoj pisav
Pisave so se razvile iz slik. Praljudje niso znali pisati, zato so pomembne dogodke, in pojave upodabljali. Tako so nastale jamske poslikave. Slikali so na strope jam in votlin, njihovi motivi so bile živali,ženske,lov itd. Za slikanje podob so uporabljali barvila, kot so oglje, rastlinsko in živalsko maščobo. Obrisi rok so veljali za podpis. Okoli 3000 let pr.n. št so Sumerci izumili slikovno pisavo ali piktografijo. Slikovna pisava je temeljila na slikovnem elementu ali piktogramu, ki že s svojo podobo pove, za kateri predmet gre. Tako še dandanes pišejo Eskimi in ameriški Indijanci. Istočasno je nastal podobopis ali hieroglifi, okoli 3100 let pr.n. št. ,to pisavo so uporabljali Egipčani, je kombinacija samoznakov z zlogovnimi in abecednimi elementi. Pisava se je razvijala naprej, dodajali so nove znake za pojme kot so ljubezen, prijateljstvo. Tako je nastala pojmovna pisava ali ideografija. Sestavljena je iz znakov ali ideogramov, ki pomenijo posamezne besede oz. ideje, ni neposredno v zvezi s pomenom znaka. Pojmovna pisava je bila najprej besedna, nato zlogovna, kasneje glasovna. Okoli leta 1000 pr.n. št pa so Feničani izumili glasovno ali črkovno pisavo. Iz te pisave se je razvilo več pisav kot hebrejska, arabska, grška in indijska pisava.Za razvoj evropskih pisav je najpomembnejša grška pisava. Grki so feničanski pisavi dodali še znamenja za samoglasnike in dobili abecedo oz. grški alfabet z 24 črkami. Okoli 6. in 5. stol.pr.n. št . se je iz grške pisave razvila latinica, ki je osnova za večino evropskih jezikov.
