LINEARNA FUNKCIJA
Home Up EKSPONENTNA FUNKCIJA POTENČNA FUNKCIJA KVADRATNA FUNKCIJA LINEARNA FUNKCIJA LASTNOSTI FUNKCIJ

 

 

Osnovni pojmi

 Geofizikalne meritve so pokazale, da temperatura v zemeljski skorji narašča enakomerno z globino.Blizu površja je okrog 200 C, nato pa z vsakim kilometrom globine naraste za 100 C.

Če označimo globino z x in z y temperaturo v 0 C, opisuje ta odnos obrazec

y = 10x + 20    Ta obrazec je primer linearne funkcije.

 Kolikšna je temperatura 4km globoko?

X = 4 ;  y = 10.4 + 20 ;  y = 600

 Iz obrazca lahko izračunamo temeraturo v različnih globinah zemeljske skorje.

Rezultate lahko zapišemo v obliki tabele:

Globina v km

Temperatura

0

20

1

30

2

40

 Rezultate lahko zapišemo kot urejene pare in sicer je prvo število vedno poljubno izbrana vrednost spremenljivke X, drugo število pa vedno pa za izbrani x  izračunana vrednost spremenljivke y. 

x y
0 20
1 30
2 40

 

 

 Torej vrednosti x in y  se spreminjata. Zato se imenujeta spremenljivki.. Vrednost

 spremenljivke x si izberemo poljubno in jo imenujemo neodvisna spremenljivka, vrednost spremenljivke y pa vedno izračunamo in je odvisna od vrednosti spremenljivke x. Imenujemo jo odvisna spremenljivka.

Torej je vrednost spremenljivke y odvisna od vrednosti spremenljivke x. Besedici » odvisno od « pa v matematiki nadomestimo z besedo

» funkcija » in namesto da rečemo y je odvisen od x ,govorimo y je funkcija x in to zapišemo:

y = f(x) ali  f(x) = y

Zgornjo tabelo lahko zapišeš:  f(0) = 20, f(1) = 30, f(2) = 40

Urejene pare lahko upodobiš v pravokotnem koordinatnem sistemu. Množico točk, ki so slike vseh urejenih parov, imenujemo graf funkcije. Vseh urejenih parov je preveč zato si zberemo nekaj primernih vrednosti x in iz funkcije izračunamo pripadajoče vrednosti y. Navadno vzamemo nekaj pozitivnih in nekaj negativnih vrednosti.


 

 

 

 

 

 

 

Risanje grafa linearne funkcije

 

Nariši graf linearne funkcije y = x + 4!

Postopek:

a)   Najprej narišeš pravokotni koordinatni sistem, označiš izhodišče in enote na obeh oseh.

 

 

 

 

 

 

 

b) Iz funkcije izračunaj ustrezni y za vsak izbrani x .

X

-2

-1

0

1

2

3

4

Y

2

3

4

5

6

7

8

                            korak

           -2                                    interval                                                   +4

Vrednosti spremenljivke x si izberi  od –2 do 4. Razdaljo med -2 in  +4 imenujemo interval. Razlika med dvema zaporednima izbranima vrednostima za x pa naj bo 1. To razliko imenujemo korak.

 c) Upodobi na ta način dobljene urejene pare (x, y) – točke.

Upodobljene točke ležijo vzdolž ravne črte.

 

 

 

 

 

 

 

 


d) Potegni premico skozi narisane točke.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Grafi linearnih funkcij so neomejene ravne črte ( linije) – premice.

 Splošna linearna funkcija ima obliko y= kx + n,

 kjer sta k in n realni števili.

 V našem primeru je y = x + 4 je k = 1 in n = 4.

 Linearnih funkcij je nešteto, saj vsak par števil za k in n določa drugačno linearno funkcijo.

 Med  neodvisno spremenljivko x in odvisno spremenljivko y so lahko naslednje povezave:

a)    y = x – identiteta                                                   b)  y = -x –nasprotna vrednost

 


 

 

 

 

 

c)  y = x + 3 – premik                                                  d)  y = 2x – razteg


 

 


 

 

 

 

e) y = x-1 –obratna  vrednost                                        f)  y = a (stalna-konstantna vrednost)


 


 

 

 

 

 

Primera e) in f) nista linearni funkciji!

Odseki grafa linearne funkcije na koordinatnih oseh

Načrtaj funkcijo y = x + 3

1. Najprej moraš določiti vsaj tri urejene pare (x, y), ki ustrezajo enačbi.

Računi: x = -2       y =  (-2) + 3 = 1

              x = 0       y = .0 + 3 = 3      

              x = 4       y = .4 +3 = 5

2. Nato zapišeš rezultate v tabelo:

x -2 0 4
y 1 3 5

                      

Urejeni pari so: (-2,1), (0,3) in (4,5)

 3. Vse tri točke narišeš in skoznje potegneš premico.-

 Graf seka x-os v točki (-6, 0) in y-os v točki(0, 3). Točka (-6, 0) je odsek na osi x, točka (3, 0) je odsek na osi y.

Odseke si ugotovil grafično. Sedaj pa še analitično.

 Iz y = x + 3 ju izračunaš tako:

 a) Odsek na osi y:

Vstavi v funkcijo  x = 0 in izračunaj y!     y = .0 + 3 = 3    y = 3

Za vse linearne funkcije velja:

x = 0  ;    y =  k . 0 + n   ;  y = n        Odsek na y osi je (0,n)   n se imenuje konstantni člen

 b) Odsek na osi x:

Vstavi v funkcijo  y = 0 in izračunaj x!      0 = x +3;

- x = 3; x =  - 6

Za vse linearne funkcije velja:

y = 0  ;  0 = kx + n ;   -kx = n  ;  x =      Odsek na x osi je (, 0)

 

·       Risanje grafa linearne funkcije s pomočjo odsekov

Namesto , da si zbereš nekaj vrednosti zapiši začetno tabelo takole       

 
  0

in izračunaš manjkajoča x in y.

- 6
3 0

Vedno  je priporočljivo poiskati za kontrolo še eno točko.

 Strmina ali naklon premice


Pred teboj so grafi treh premic, ki imajo vse enak odsek na y- osi, toda različne strmine.

 

 

 

 

 

Strmino premice v matematiki imenujemo naklon premice.

Določiš ga na sledeči način:

 Na premici si zbereš dve točki. Če se premakneš v vodoravni smeri – po osi x- se ta premik imenuje sprememba v x – smeri, če pa se premakneš v navpični smeri pa se ta premik imenuje sprememba v y - smeri.

 Naklon premice je razmerje med obema spremembama:


                                                y = ½ x +2                              y = 1 x + 2                                y = 2 x + 2      

 

 

 

 

 

Naklon premice =, ko se premakneš od ene k drugi točki na premici.

Za naklon premice dobiš vedno enako vrednost, ne glede na to, kateri točki si si izbral.

 

Geometrijski pomen naklona premice

Če se premakneš po poljubni premici za 1 enoto v desno je naklon premice :

Naklon premice ==  = sprememba v y – smeri


Naklon premice je enak spremembi v navpični smeri, ko se premaknemo v vodoravni smeri za 1 enoto.

 

 

 

 

 

 

Na sliki vidiš, da premica s pozitivnim naklonom raste, premice z negativnim naklonom pa pada s vsakim premikom od leve proti desni.

 

Pomen koeficientov k in n v linearni funkciji y  = kx + n

Poglej sliko treh linearnih funkcij, ki imajo enak odsek na y – osi. Iz njihovih enačb lahko ugotoviš, da imajo vse enak konstantni člen n.

To lahko poveš tudi tako:

Koeficient n v enačbi linearne funkcije y = kx + n je y - koordinata točke, v kateri graf te funkcije seka y - os.

 Če  bi izračunal naklone narisanih premic bi ugotovil, da je naklon premice enak koeficientu k pri x v enačbi y = kx + n.

 Torej velja:

V linearni funkciji y = kx + n je koeficient k enak naklonu premice, ki je graf te funkcije, koeficient n pa je enak njenemu odseku na      y – osi.

 Sedaj pa o naklonu premice k in stalnemu členu n malo drugače.To so lastnosti grafa y = kx + n.

 a)   Če je x = 0 ; y = k .0 +n ; y = n. Torej je točka na grafu N(0,n). Graf seka  y os v točki N(0,n).

 b)    Izberi si dva različna x1 in x2 in izračunaj ustrezna y1 in y2.

y1 = k . x1 + n

y2 = k . x2 + n

 Razlika je:

y2 – y1 = k .x2 + n – ( k . x1 + n)

y2 – y1 = k .x2 + n – k . x1 – n  

y2 – y1 = k .x2  – k . x1  Izpostavi skupni faktor!

y2 – y1 = k .( x2 – x1)                                  Iz enačbe dobiš:     k =

Izraz  lahko zapišeš na kratko  in ga imenujemo diferenčni količnik funkcije, kjer je y = y2 – y1 in x = x2 – x1.

 ( y je sprememba po y – osi, x je sprememba po x – osi)

 Diferenčni količnik linearne funkcije je neodvisen od izbire točk x1 in x2 in je enak konstanti k.

 Če povežeš znanje o difernčnem količniku ( spremembi po y –osi in spremembi po x – osi) z znanjem o kotnih funkcijah lahko naklon premice tudi izračunaš:

k =  = = tg

x

y

T

1

2

T

1

1

1

1

2

2

2

2

x

x

x

x

y

y

y

y

-

-

O

1

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dolžina daljice

V ravnini koordinatnega sistema sta dani dve točki A(x1, x2) in B(x2, y2). Izračunati želiš dolžino daljice AB ( razdaljo točk A in B).

x

2

x

x

y

y

x

A

B

1

1

2

2

-

-

1

x

y

0

y

y

1

1

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz slike je razvidno, da je daljica AB hipotenuza pravokotnega trikotnika s katetama x2 – x1 in y2 – y1 in je zato po Pitagorovem izreku:

 

 V narisanem primeru je x2 > x1 in y2 > y1 sta dolžini katet x2 – x1 in y2 – y1 pozitivni. Ker sta točki A in B sta lahko postavljeni tudi drugače sta dolžini katet  v splošnem primeru enaki absolutni vrednosti ½x2 – x1½ in ½ y2 – y1 ½.

Ker sta dolžini katet  x2 – x1 in y2 – y1 pod korenom kvadrirani lahko znak absolutne vrednosti izpustiš.

 

Ploščina trikotnika

 

V ravnini so dane tri točke  A(x1, x2), B(x2, y2) in C (x3, y3). Želiš izračunati ploščino trikotnika ABC. Točke A, B in C naj bodo zaenkrat v prvem kvadrantu, tako kakor je na obeh slikah.

Najprej boš spoznal orientacijo trikotnika.

 

A

B

C

A

B

C

POZITIVNA ORIENTACIJA
NEGATIVNA ORIENTACIJA

0

X

Y

0

X

Y

 

 

 

 

 

 

 

 Trikotnik ABC je pozitivno orientiran, če si dane točke – oglišča trikotnika A, B in C sledijo v nasprotni smeri urnega kazalca.

 Trikotnik ABC je je negativno orientiran, če si dane točke – oglišča trikotnika A, B in C sledijo v smeri urnega kazalca.

  V primeru I je ploščina trikotnika ABC enaka vsoti ploščin trapezov

T1T3 CA in T1T3 BC minus ploščina trapeza T1T2BA:

( Obrazec za izračun ploščine trapeza je )

Ploščina trapeza T1T3 CA je:

Ploščina trapeza T1T3 BC je:

Ploščina trapeza T1T2BA je:

 

Ploščina trikotnika ABC je:

 SABC =  +  -

 Ko obrazec urediš dobiš:

2SABC = x1 . (y2 – y3) + x2 . (y3 – y1) – x3 . (y1 – y2)

 V II primeru je obrazec za ploščino trikotnika enak le da ima nasproten predznak saj nastopajo vsi trije členi z nasprotnimi predznaki. Če bi računal ploščino primera II po obrazcu za primer I, bi dobil po absolutni vrednosti isti po predznaku pa nasprotni rezultat.

2SABC = ½x1 . (y2 – y3) + x2 . (y3 – y1) – x3 . (y1 – y2) ½

 Predznak, ki ga dobiš pri računanju ploščine  S trikotnika po obrazcu

je odvisen od razvrstitve oglišč trikotnika. Če je rezultat pozitiven so oglišča A,B,C razvrščena v nasprotni smeri urnega kazalca – pozitivna orientacija, če je pa negativen pa so oglišča A,B,C razvrščena v smeri urenga kazalca – negativna orientacija.

 Bolj elegantno računanje ploščine trikotnika je z determinanto o kateri boš zvedel kaj več pozneje.

Sedaj je dovolj, da upoštevaš pravilo, da od produkta števil po diagonali 1odšteješ produkt po diagonali 2 in dobiš dvakratno ploščino trikotnika ABC.                              

                                                                           2                                                    1

Obrazca veljata ne glede na to v katerem kvadrantu je trikotnik.

 Nakloni premic:  y = 1/2x +2,      y = x + 2,            y = 2x +2 so:

                         k =  tg = ½ ,  k =  tg = 1 ,      k = tg= 2

 S pomočjo kalkulatorja izračunani naklonski koti so:

                          =  260 33'   ,    =  450    ,         = 630 26'

 Kot med premicama

V koordinatnem sistemu naj bosta dani premici p1: y = k1 x + n1 in p2: y = k2 x + n2. Izračunati želiš kot j med njima.

Smerni koeficient k1 premice z enačbo y = k1 x + n1 , je  pri čemer je a1  naklonski kot premice p1, a2  pa naklonski kot premice p2 proti pozitivnemu kraku osi x. Enako je smerni koeficient premice p2 enak k2 = tg a2.

 Zunanji kot a2 trikotnika M1 M2 P je enak vsoti notranjih nepriležnih kotov a1 in j:  a2 = a1+ j. Med kotoma a1, a2 in j, ki ga oklepata dani premici je zveza: ( j + a1 + p - a2 = p Þ j = p - a1 - p + a2 )

j = a2 - a1

 

y

2

1

x

O

1

p

p

1

2

2

-

- kot med premicama

 

 

 

 

 

 

 

 Od tod sledi:

tg j = tg (a2 - a1)

Po adicijskem izreku za tangens:

kar lahko zapišeš tudi tako:

Če bi zamenjal vrstni red premic p1 in p2 bi dobil:

 

Kota med premicama sta j in j1. Eden od njiju je top, drugi pa njemu suplementaren.

Dogovor je, da se za kot med premica vedno navaja ostri kot.

 

Vzporedni premici

Premici sta vzporedni natanko tedaj, ko sta njuna smerna koeficienta enaka.

Če sta premici vzporedni je kot med njima 00. Ker je tg 00 = 0, je po obrazcu za kot med premicama k2 – k1 = 0 in od tod je k2 = k1

 

Pravokotni premici

Premici sta med seboj pravokotni natanko tedaj, če sta smerna koeficienta nasprotna in obratna.

 Če je kot med premicama 900 je tangens kota nedefiniran.To pomeni, da je v obrazcu imenovalec 0, od koder sledi, da je

k2 . k1 = - 1 in 

 

Oddaljenost točke od premice

Poznaš točko T1 (x1,x2) in premico q v normalni obliki  x . cos j + y . sin j - p  = 0

 Izračunati želiš razdaljo točke T od premice q. Premica q ima dva bregova. Dogovor je, da je breg, na katerem je koordinatno izhodišče O, pozitivni breg, nasprotni breg pa negativni breg.

Naj bo točka T na pozitivnem bregu in naj ima od premice q razdaljo d.

 

x

y

D

T

p - d

( x  , y  )

q

d

O

q

1

1

1

1

 

 

 


 

                                                   Negativni breg

 

 

                                                                                                                                                                          Pozitivni breg

 Skozi točko T1 položi vzporednico q1 k premici q. Njena enačba je  x . cos j  + y . sin j- (p – d) = 0.

Ko gre premica q1  skozi točko T1 zadoščata koordinati točke T1 enačbi premice :

x1 . cos j  + y1 . sin j - p + d  = 0

 Iz te enačbe pa lahko izraziš d, ki je orientirana razdalja:

d = - (x1 . cos j  + y1 . sin j - p)

 Če je točka T1 na negativnem bregu,dobiš po tem obrazcu razdaljo s predznakom  - , na pozitivnem bregu pa s predznakom +.

V obrazcu je vsebovana razdalja d in orientacija ± 1.

 Razdaljo točke od premice izračunaš takole:

Premico zapiši v normalni obliki, namesto spremenljivk x in y zapiši koordinati točke T1, katere razdaljo računaš.Pred dobljeno vrednost postavi še predznak -.

Če ima rezultat predznak +, je točka na istem bregu kot koordinatni začetek O ; če pa je predznak - , je točka na negativnem delu premice.

Oblike enačb premice

 Eksplicitna oblika

y = kx + n

kjer sta k in n realni števili x in y pa koordinati poljubne točke T na tej premici; k je smerni koeficient n odsek na y osi.

 Enačba premice skozi dano točko in znanim naklonom- smernim koeficientom

Za poljubno točko T(x, y) in določeno točko T1 ( x1, y1) na isti premici velja:

 in od tod                                  y – y1 = k . ( x – x1 )

 Tudi to je enačba premice, samo da je zapisana malo drugače. Zapis y – y1 = k . ( x – x1 ) ti omogoča, da zapišeš enačbo premice, če poznaš k in dano točko T1 ( x1, y1).

 Enačba premice skozi dve dani različni točki     T1 (x1 ,y1) in T2(x2,y2)

 Če upoštevaš, da diferenčni količnik ni odvisen od izbire točk x1 in x2 in je enak smernemu koeficientu k, potem je k tudi:

Če vstaviš, k v obrazec y – y1 = k . ( x – x1 ) dobiš:

 

y – y1 =  . ( x – x1 )

 To je enačba premice skozi dve dani točki T1 ( x1, y1) in T2 ( x2, y2).

 

Implicitna oblika

 ax + bx - c = 0

 Vsaka premica ima enačbo v implicitni obliki. Enačba ima spremenljivki x in y in konstante a, b in –c. Če b ¹ 0 lahko preoblikuješ enačbo ax +by – c = 0 v obliko:

by = - ax +c .

Če deliš z b dobiš:

V primerjavi z eksplicitno obliko y = kx + n  je razvidno, da je:

 

    in  

  Odsekovna(segmentna) oblika


Premica odreže od osi x- abcisne osi odsek m, od osi y – ordinatne osi pa odsek n.

Z odsekom m je dana točka M na x osi M( m, 0), z odsekom n

pa je dana točka N na y osi N(0, n).Izračunaj najprej k iz obrazca

=

Sedaj pa iz obrazca  y – y1 = k . ( x – x1 ) dobiš:

y – n = . ( x – 0)  in od tod  y – n =

 

Enačbo še deliš z n in jo urediš:

 

 

 Dobil si posebno obliko enačbe premice, kjer sta m in in oseka na koordinatnih oseh. Imenuje se odsekovna ali segmentna oblika enačbe premice.

 

Normalna oblika

 

x . cos j + y . sin j - p  = 0

 

Uporabimo jo takrat, če poznamo razdaljo premice od koordinatnega izhodišča ter pozitivni kot, ki ga ta razdalja oklepa s pozitivno smerjo osi x.

x

y

p

n

m

M

N

O

P

Slika:

 

 

 

 

 

 

 

 

 Razdalja premice od izhodišča je označena s p, pozitivni kot, ki ga ta razdalja oklepa s pozitivno smerjo osi x pa z j, x in y pa sta koordinati poljubne točke, ki leži na tej premici.

 

Za pišimo enačbo te premice, ki je dana s podatkoma p in j, v segmentni obliki:

 Odsek m izračunamo iz pravokotnega trikotnika OMP in sicer je:

Odsek n pa izračunamo iz pravokotnega trikotnika OPN, kjer je ob oglišču N spet kot j:

 Če dobljena izraza vstavimo v enačbo ….. dobimo:

 Odpravimo dvojne ulomke:

 

 Pomnožimo  s p in vse člene prenesemo na levo stran enačbe:

 

 Dobili smo enačbo premice v normalni obliki.