Rodoslovje - prva stran   nazaj
grb
Slovensko 
rodoslovno društvo
Rodoslovni slovar
~ slovensko ~   ~ latinsko ~   ~ nemško ~

A . B . C . Č . D . E . F . G . H . I . J . K . L . M . N . O . P . Q . R . S . Š . T . U . V . W . X . Y . Z . Ž


A
ARHIDIAKONAT - na čelu z arhidiakonom je združeval v svojem upravnem območju po več župnij. Podrobnejše pristojnosti za slovenska ozemlja niso točno dognane. Prvotno so se arhidiakonati držali obsega posamezne krajine, pozneje pa so se razdrobili.[Vilfan]


B
BABINA premičnine, ki jih je hči dedovala po materi - bona materna (obleke, nakit...). Tudi: dedovanje sorodnikov po materi, če ni drugih dedičev. [Vilfan] 
BAJTA (bajtar) gl. tudi kajžar; beseda je znana tudi v južni Franciji in v Pirenejih. Izvor besede ni povsem pojasnjen; ni izključeno, da je prišla v Evropo preko Arabcev in Pirenejskega polotoka. Druga možnost je razvoj iz slovan. *pojata = gospodarsko poslopje; podobno v madžar. pajta = skedenj. [etimol.]
BENEFICIJ za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin; tudi dohodki in premoženje, zvezani s tako službo; glej še nadarbina [L.Z.]
BIRMSKA (BIRMANSKA) KNJIGA knjiga prejemnikov zakramenta sv. birme, navadno s podatki o birmovalcu, birmancih, njihovih starših in botrih ter datumu birme [L.Z.]
BOTER: (botra, botrica, botrček, botriniti, botrovati) prevzeto iz starovisokonemškega "fatera" - boter. Prvotni pomen: "tisti, ki skupaj z očetom skrbi za krščenca". [etimol.]
BROTHER'S KEEPER ameriški računalniški program za obdelavo rodoslovnih podatkov, ki ga uporablja veliko rodoslovcev v Sloveniji. Je preveden v slovenski jezik. Obstaja v različicah za DOS in za Windows (ver. 5.2 tudi za zelo nezahtevne računalnike; od ver. 6 dalje je uporabniški vmesnik in po zmogljivosti zelo prenovljen) [J.T.]
BUKVE ZA OZNANILA glej oznanilne knjige [L.Z.]

C
CERKVENA USTANOVA v širšem pomenu premoženje, namenjeno opravljanju določenih verskih nalog; v ožjem pomenu zavod, npr. sirotišnica, ustanovljen v dobrodelne namene; pobožne ustanove (piae fundationes) = ustanove, katerih ustanovitelj izroči gmotne dobrine cerkveni pravni osebi, pogosto župniji, da v skladu z ustanoviteljevo voljo in višino ustanovnega premoženja opravlja določena sv. opravila in dobra dela [L.Z.]
COADJUTOR župni pomočnik

Č
ČASOVNA LESTVICA (an: Time Line, Time Chart) prikaz letnic/datumov in z njimi povezanih dogodkov v preteklosti. Gl. primer. V rodoslovju se časovna lestvica uporablja predvsem zato,da zgoščeno in nazorno prikaže zgodovinske razmere, v katerih so živeli predniki iz določenega obdobja [J.T.].
ČEZDAJANSKO PISMO (nem. Übergabsvertrag) izročilna pogodba, ki se je razvijala že v času, ko kmet še ni bil formalni svobodni lastnik kmetije. Pogosto je bila ta pogodba povezana s porokami. Lahko je vsebovala tudi preživitek. Te pogodbe dajejo nazoren vpogled v življenjske razmere v času njihovega nastanka [Vilfan]. 

D
DELOVODNIK glej opravilni zapisnik [L.Z.]
DEGENERACIJA
iz nem degenerieren in lat. degenerare - "izpriditi se, izroditi se". [etimol.]
DEŽELNA DESKA
zemljiška knjiga plemiških posesti. Prva oblika zemljiške knjige na Slovenskem; k nam je prišla s Češko-Moravskega. Uvedena leta 1730 na Štajerskem, 1746 na Koroškem, 1747 na Kranjskem. Dolgo časa je bila deželna deska le kronološka zbirka listin. Zemljiška knjiga za podložniška (rustikalna) zemljišča je bila na Kranjskem uvedena leta 1769. Zemljiška knjiga kot zbirka listin je bila nepregledna, zato s leta 1833 uvedli vložke [Vilfan]. Leta 1930 so deželno desko odpravili. Za Kranjsko jih hrani Arhiv Slovenije, za Štajersko Deželni arhiv v Gradcu, za Koroško Deželni arhiv v Celovcu. Več gl. v M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, DZS 1982, str. 6. 
DEŽELNI STANOVI
(baje iz nizozemske besede Staende; uporablja se samo v množini) Deželno plemstvo, za katerega se od 16. stoletja uveljavi naziv stanovi. Dejansko upravljajo z deželo, razen z zadevami, ki so v pristojnosti deželnega kneza [Vilfan].
DOMOVINSTVO
občinsko članstvo (pripadnost) - urejeno po zakonu iz 1863 (sprem. 1896). Gemeindegenossen osebe, ki v občini nimajo domovinstva, imajo npr. obdavčeno zemljišče, obrt, obdavčene dohodke, bivališče [Vilfan].
DOMOVINSKI LIST  
DOTA
iz furlan. dote ali beneš.it. dota - "kar žena prinese v zakon"; iz latin. dos - dota, dar. Iz iste lat. osnove je tudi dotatio. [etimol.]
DREVO

DREVO POTOMCEV
-
DREVO PREDNIKOV
-
DRUŽINA
skupnost oseb po skupnem gospodinjstvu. Tvorijo jo člani rodbine v ožjem smislu in druge osebe, ki niso sorodniki, a so pritegnjeni kot delovna sila. Po prenehanju osebne nesvobode so začeli med družino šteti tudi domače posle - hlapce in dekle - "družinčeta" [Vilfan].

DUHOVNIJA
enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji; nekdaj tudi župnija [L.Z.]

E
EKSHIBITNI PROTOKOL glej opravilni zapisnik [L.Z.]
EKSPOZITURA cerkvena teritorialno-upravna enota, ki ima stalnega duhovnika (ekspozita) in je podrejena župniji [L.Z.]
ENDOGAMIJA sklepanje zakonskih zvez pretežno znotraj neke skupnosti. Izhaja iz rodovno plemenske družbe. Dokaj uveljavljen način sklepanja zvez med Slovenci [J.T.]

F
FARA (faran) prevzeto iz srednjevisokonem. pharre (Pharre), verjetno izposojeno iz poznolat. parrochia in iz grškega parokia. [etimol.] (župnija, nem. Pfarre) osnovna enota cerkvene organizacije. Začetki še niso prav razjasnjeni. Pri nas so nastajale v drugi polovici 11. stol. in v 12. stol. Ustanavljali so jih iz cerkvenih sedežev v Salzburgu oz. Ogleju, na severu prej, na jugu pozneje. Nekatere fare so nastajale iz ozemelj ti. lastniških cerkev: misijonska in cerkvena središča, ki so nastala pod patronatom knezov/fevdalcev in so bila njihova last. Te prvotne fare so včasih obsegale zelo velika ozemlja in jih označujejo kot prafare [Vilfan]. Gl. tudi PRAŽUPNIJA.

G
GEDCOM (an) 
GED TO HTML (an) splošno ime za računalniške programe, ki rodoslovne podatke iz oblike GEDCOM pretvorijo v obliko za spletno prikazovanje (HTML). Eden takšnih programov se npr. imenuje Ged2html [J.T.]
GENEALOGIJA rodoslovje; tudi: rodopis, rodovnik; genealog: rodoslovec
GENERACIJA prevzeto in prilagojeno iz sodobnih evr. jezikov (nem. Generation), iz lat. generatio - generacija, družina, človeštvo; prvotno rodilna moč; izpeljano iz lat. genus - rod, izvor, pleme. [etimol.]
GORSKE BUKVE Deželni knez je za Štajersko izdal gorske bukve leta 1543, s čimer je želel rešiti spore med fevdalci in mesti glede naseljevanja gorskih zemljišč. Bukve so urejale značaj podložniškega razmerja pri zakupu po gorskem pravu. Dajatev se je imenovala gorščina. Poleg dajatev so bukve urejale tudi mejaške zadeve, dedovanje, prenos lastništva; trgatev "le z gospodovim dovoljenjem", da ne bo vino prekislo. Določene so bile kazenske sankcije za nepravilnosti v vinogradih, za nasilen vdor v zidanico... Eden najimenitnejših virov slovenske pravne zgodovine (Vilfan). Osnutek kranjskih gorskih bukev (Beratschlagte Bergrechtsordnung) je nebistvena prilagoditev štajerskih gorskih bukev. V gorskem pravu se je dolgo ohranilo ljudsko prisedništvo.[J.T.]
GOSTAČ prebivalec brez lastnih nepremičnin, ki živi (gostuje) v tuji ali najeti hiši [L.Z.]
GOTICA prevzeto iz gottische Schrift. Gotica se je iz karolinške minuskule razvila v 12. stoletju, tj. z nastopom gotike. [etimol.]
GREGORIJANSKI KOLEDAR
GRUDEN december
GRUNT pomeni skoraj isto kot huba, a je poznejši izraz, ki izvira iz novejše nemščine [Vilfan]

H
HERALDIKA grboslovje
HUBA (nem. Hube, Hübe ali Hufe) v srednjem veku je bil to skupni pojem za zaokroženo posest (vendar ne last, ker je bila zemlja v lasti zemljiške gospode) kmečke družine nad polji in pravicami uporabe vaške gmajne (gozdovi?), ki je bila potrebna za življenje kmečke družine. Povprečna velikost  je bila 7 do 10 ha zemlje (20-40 juter). Kmet, ki je dobil v posest 1 hubo, je bil "cel" kmet ali "hübler". Kmet, ki je dobil 1/2 ali 1/4 hube, je bil pa 1/2 kmet ali "1/2 hübler, oz. 1/4 kmet ali 1/4 hübler; Hüblerssohn/tochter kmečki sin/hči [L.K.]

I
INCEST tujka, prevzeta po zgledu nem Inzest iz lat. incestum - "nečistost, grešnost, krvoskrunstvo". [etimol.]. Uporablja se predvsem za oznako poroke ali spolnih odnosov med najbližjimi sorodniki.
INDEKS (index) (iz lat) kazalo oseb v matični knjigi, v statusu animarum ipd. [J.T.]
INVENTAR (cerkveni): popis cerkvenega premoženja, navadno premičnega in nepremičnega [L.Z.]

J
JUDOVSKI KOLEDAR je zelo zapleten; mesec se ravna po luni in je lahko poln ali krajši. Imena 12 mesecev so: Tišri, Ehesvan, Kislev, Tebet, Šebat, Adar, Risan, Ijjar, Sivan, Thamus, Ab, Elul. Od časa do časa sledi še 13. mesec Beadar, tj. drugi Adar (ker sledi temu mesecu). Ciklus prestopnih let zajema 19 let (prestopna so: 3., 6., 11., 14., 17., 19. leto). Judje imajo šest različno dolgih let (od 353 do 385 dni). Štetje judovskega koledarja se prične jeseni leta 3761 pr. Kr. [po Brockhaus, 1868: J.T.]
JUTRNA (nem: Morgengabe) poročni darovi ("ob jutru, po poročni noči"). Kasneje različne oblike imovinskih naklonitev zakoncema in tudi naklonitve med zakoncema. Verjetno ostanek nekdanje kupnine za nevesto. [Vilfan]

K
KAJŽA prevzeto iz bavar. nem. Kaise, Kaische, Keische. Preko srednjeviskonem. verjetno prišlo iz neke slovanske predloge (xyša), od koder tudi slovenska hiša. [etimol.]; kajžar (bajtar, kočar) lastnik majhnega posestva (nem.: Keuschler, Kaischler); Kaischlers-sohn/-tochter kajžarski sin/hči. Kajžar je osnovni tip agrarnega polproletarca (Vilfan), ki s svojo rodbino živi v svoji hišici, obdeluje nekaj malega svoje zemlje, sicer pa išče možnosti za preživljanje  v dninarstvu, domači obrti ali podobnih zaposlitvah; ponekod se ukvarja s tovorništvom ali postane vir delovne sile za založnike. Ni gibljiva delovna sila. Čeprav s skromnim nepremičnim premoženjem, je vendarle vezan na domači kraj [J.T.]
KAPLANIJA mesto duhovnega pomočnika oz. kaplana, navadno na župniji; nekdaj tudi beneficij z obveznostjo branja ali petja določenega števila maš tedensko; oltarna kaplanija = beneficij z omenjeno obveznostjo, vezano na določen oltar; glej še beneficij [L.Z.]
KIMAVEC: september
KOČAR - gl. kajžar
KOGNACIJA: sorodstvo - zlasti po materi ali ženi; kognat: sorodnik
KOLATERALNO SORODSTVO: stransko/postransko sorodstvo
KNJIGA OKLICEV - glej oklicna knjiga
KRESIJA: deželnoknežji okrožni urad na srednji stopnji v notranjeavstrijskih deželah v letih 1748-1849; okrožje [L.Z.]
KRST (krstiti) prvi zakrament; krstiti: prevzeto iz st.visokonem. kristen - prvotno pomeni "narediti kristjana". [etimol.]
KURACIJA cerkveno-upravna enota s stalnim duhovnikom (dušnim pastirjem) [L.Z.]

L
LDS CHURCH (an) The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints: mormonska cerkev [J.T.]
LEGAT - gl. volilo
LEHEN najemniška kmetija (izposojeno iz srvn. lehen, len - imetje v najemu [etimol.]
LISTOPAD november
LOKALIJA nekdaj teritorialna in delno upravna enota Cerkve, ki ima stalnega duhovnika (lokalista) in je podrejena župniji [L.Z.]

M
MAČEHA neprava mati; enako tudi starocerkv.slovan. mačexa. [etimol.]
MALI SRPAN julij
MALI TRAVEN april
MATIČNA SPOROČILA sporočila matičnih podatkov: podatkov o rojstvu oz. krstu, poroki in smrti oz. pokopu [L.Z.]
MATRIKULA liturgični koledar oz. koledar bogoslužnih opravil [L.Z.]
MEŽNAR cerkovnik; preko nemščine iz srlatin. mansionarius "čuvaj cerkvene stavbe", izpeljano iz lat. mansio "bivališče, prenočišče". [etimol.]
MIKROFILM pomanjšana fotografirana reprodukcija dokumenta (na filmskem nosilcu)
MIKROFIŠ več mikrofilmskih posnetkov skupaj na kosu filma
MUSLIMANSKI koledar muslimansko štetje se pričenja s hedžro (hidžra, hegira) - Mohamedovim begom iz Meke v Medino 16. julija 622 pr. Kr. Muslimani imajo povsem lunarno leto, neodvisno od sonca. Mesec se pričenja na tisti večer, ko je prvič viden prvi krajec. Zato imajo cikel 30 let, od katerih je 11 prestopnih. Dvanajst mesecev se imenuje: Moharrem, Safer, Rebi ul-ewel, Rebi ul-ahir, Džemasi ul-ewel, Džemasi ul-ahir, Redžeb, Šaban, Ramadan, Ševal, Cilkide, Cilkidže. [po Brockhausu 1868 - J.D.]

N
NAGORNJAK v času fevdalizma: zakupnik vinograda po gorskem pravu; nar. vzhodno - lastnik vinograda, vinogradnik
NEDELJSKA ŠOLA nekdaj šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole, zlasti v letih 1805-1869 [L.Z.]
NEKROLOG kratek zapis o delu in življenju umrlega
NEVESTA podobno v drugih slovanskih jezikih; morda indoevropskega porekla, vendar etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. [etimol.]
NICKNAME (an) dodano, nadomestno ime [J.T.]

O
OČEVINA (bona avita, dedovina) dediščina v ožjem pomenu besede. Praviloma je urejena tako, da je ohranjen obstoj rodbinskega premoženja; posebno nepremično premoženje, ki v rodbini prehaja iz očeta na sina. Patrimonij: dedna zemljiška lastnina [Vilfan]
OČIM
enako v cerkv.slovan in rus.; prvotni pomen "narediti za očeta". [etimol.]
ODKUP PODLOŽNIKOV - glej zemljiška odveza
OKLIC cerkvena najava poroke zato, da bi se ugotovili morebitni zadržki. Oklici so bili predpisani hkrati z uvedbo krstnih in poročnih matičnih knjig (Tridentinski cerkveni zbor). Gl. oklicna knjiga [J.T.]
OKLICNA KNJIGA (knjiga oklicev): knjiga z vpisi podatkov o zaročencih, ki se pred sklenitvijo zakonske zveze v (obeh) matični(h) župnijski(h) cerkvi(ah) okličejo z namenom ugotovitve samskega stanu [L.Z.]
ONOMASTIKA imenoslovje; tujka je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov; izpeljano iz grškega onoma - ime. [etimol.]
OPRAVILNI ZAPISNIK (opravilnik): register prejetih in odposlanih dopisov v poslovanju župnijskih uradov ali drugih cerkvenih ustanov [L.Z.]
ORDINARIAT (škofijski): urad za upravljanje škofije [L.Z.]
OSEBENJEK najemnik, osebenjkovati: stanovati kot najemnik; osebenjska hči gostačeva (revna) hči; gl. gostač. [etimol.]; osobechi [urbar župnije Jesenice 1672-85]
OŠTETAR (nem: Hofstaeter) imetnik manjše kmetije (nem Hofstatt, slov. oštat, domec). Krajevno sso možni tudi drugačni pomeni teh besed [Vilfan]
OŠTEVILČENJE OSEB (v rodovniškem prikazu):
OZNANILA - glej oznanilne knjige
OZNANILNE KNJIGE knjige, ki vsebujejo napovedi maš in mašnih namenov ter drugih verskih dogodkov, pa tudi opozorila in informacije o življenju v župniji nasploh [L.Z.]

P
PALEOGRAFIJA veda o preučevanju starih zapisov/pisav/rokopisov (pomožna zgodovinska veda)
PASSENGER LIST (an) seznam ladijskih potnikov [J.T.]
PEDIGRE iz franc pedigree, beseda izhaja iz lat. pes - noga, grus - ptica žerjav; enako tudi v franc. (tj. noga ptice žerjav, ki ima en prst obrnjen nazaj in tri naprej) [L.K.]
POGREB iz praslovan. pogre(b)ti, sloven. pogrebsti, pokopati. [etimol.]
POKOPALIŠKI ZAPISNIK seznam pokopov in/ ali pristojbin zanje [L.Z.]
POLIGAMIJA mnogoženstvo; izpeljano iz polygamus; gr.: poly mnogo in gameo poročim. [etimol.]
POREKLO prevzeto iz hrv. in srb.; izhodiščni pomen je "vzdevek, priimek" - izvor se prepozna po priimku. [etimol.]
POROČNI IZPRAŠEVALNI ZAPISNIK - glej poročni spisi
POROČNI SPISI skupina spisov, ki navadno vsebuje samske liste zaročencev, poročne pogodbe, zapisnike duhovnika - poročevalca, spreglede ordinariata, naznanila o opravljenih oklicih, dovoljenja za poroko v tuji župniji, poročne liste ipd. [L.Z.]
POROKA (poročiti, mladoporečenec, mladoporočenka) poročiti: "dati zamož", izročiti = "dati v roke". [etimol.]
POTOMEC prevzeto in prilagojeno iz hrv. in srb.; iz prvotne predložne zveze "po tem" - tisti, ki pride po tem (rodu). [etimol.]
PRAŽUPNIJA (prafara) - gl. tudi FARA: določena cerkvena ozemeljska enota s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga poprej praviloma ni zajemala kakšna že obstoječa župnija. V načelu gre, v nasprotju z lastniškimi cerkvami, za cerkveno (škofijsko) ustanovo, zaradi česar so vse kanonične pravice, zlasti pravici prezentacije duhovnika (patronata, ius praesentandi, ius patronatus) in njegove potrditve in umestitve (ius confirmandi) pripadle ordinariju, tj. oglejskemu patriarhu, medtem ko je t.i. zaščita svetnega premoženja (odvetništvo, advokatura) pripadla zemljiškemu gospodu. Vseh drugih župnij, nastalih iz dela že obstoječe pražupnije, ne moremo imeti za pražupnije, četudi naj bi bile še tako stare. Običajne župnije so praviloma nastajale iz vikariatov, ki so bili ali cerkvene (župnijske) ali svetne (plemiške) ustanove. [Höfler, str. 11].
PREUŽITEK kmečko: pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši, ob spremembi lastnika; preužitkar kdor ima, uživa preužitek [J.T.]; preživitek: če je lastnik kmetije izročil svojemu pravnemu nasledniku kmetijo še pred smrtjo z izročilno pogodbo (čezdajansko pismo), si je izgovoril do smrti stanovanje in hrano. Tako izgovorjene pravice so tvorile preživitek [Vilfan].
PREŽITEK (zastar.) sredstva za življenje, zlasti hrana - gl. preužitek
PRIMARNI VIR izvirnik, iz prve roke; vir, ki je nastal neposredno ob dogodku (npr. vpis rojstva v knjigo rojstev); an: primary evidence/source [J.T.]
PROSINEC januar

Q


R
RAJNI (rajnki, rajnik): prvotno "takšen, ki je v raju". [etimol.]
REGISTER DESETINE pregled desetinskih zavezancev in njihovih dajatev [L.Z.]
REPERTORIJ OKLICEV seznam (kronološki, abecedni) oklicev [L.Z.]
REPERTORIJ ŽUPNIJSKEGA ARHIVA abecedno ali kako drugače sestavljen popis gradiva, hranjenega v župnijskem arhivu[L.Z.]
RODBINA skupnost oseb po rodu. V širšem smislu vsi sorodniki, ne glede na to, ali žive in gospodarijo skupaj. Rodbina v ožjem smislu so le sorodniki, ki žive in gospodarijo skupaj [Vilfan].
ROJENJAK (neroden prevod iz nem. Erbhold; uporablja se v nedoslednih povezavah). Podložnik, ki je po svojem rojstvu odvisen od gospode; kdaj pa kdaj tudi podložnik, ki ima na kmetiji dedno pravico. Rojenjaštvo je podobno češkemu "nevoljništvu" (Leibeigenschaft), oboje je Jožef II. odpravil v letu 1781. [Vilfan]
ROŽNIK junij
RTF (Rich Text Format) 

S
SAMICA samska (neporočena) ženska
SESTRIČNA
 
sestrina hči; lat. consobrina. [etimol.]
SIBLING (an) sorojenec
SKUPINSKI PRIKAZ an: Family Group Sheet; ...
SKUPNI PREDNIK oseba, ki je neposredno sorodstveno povezana z dvema ali več potomci [J.T.]
SKUTNIK belokranjski ljudski običaj posinovitve, ki je dobila ime od simbolične posaditve v naročje. Pozneje se je posinovljenje opustilo in je šlo le za rejo otroka pri zakoncih, ki nista imela svojega otroka. Po smrti sta jim roditelja izročila premoženje [Vilfan].
SOPROG (soproga) prevzeto iz drugih slovan. jezikov; izhodiščen pomen: "kdor je s kom skupaj vprežen". [etimol.]
SOROJENEC brat ali sestra, ki imata skupnega roditelja; gl. tudi sibling [J.T.]
STATUS ANIMARUM (knjiga župljanov): knjiga z vpisi matičnih podatkov o družinah, njihovih članih in sorodstvenih vezeh, nekdaj tudi podatkov o t.i. velikonočnem znanju - poznavanju katoliškega verskega nauka, ki so ga duhovniki ugotavljali ob izpraševanju pred veliko nočjo [L.Z.]
SUBVIKARIAT (podvikariat): enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika (podvikarja) in je podrejena vikariatu; prim. VIKARIAT [L.Z.]
SUŠEC marec
SVEČAN februar

Š
ŠTOLARIJ pregled štolnine; glej še štolnina [L.Z.]
ŠTOLNINA pristojbina(e) za zakramente, npr. krst in poroko, in določene cerkvene obrede, npr. pogreb [L.Z.]

T
TINY TAFEL skrajšano tudi "TT" (an) - zgoščen grafični prikaz prednikov [J.T.]

U
UBOŽNO SPRIČEVALO listina oz. potrdilo o (slabih) gmotnih razmerah osebe [L.Z.]
URBAR (cerkve, bratovščine): v času fevdalizma knjige z vpisi podložnikov oz. njihovih dajatev zemljiškemu gospodu (cerkvi, bratovščini) [L.Z.]
USKOKI Vlahi iz krajev južno od Slovenije, ki se bežeč pred Turki v 16. stol. pojavijo kot kolonisti na obrobju slovenskih krajev. Nosilci rodbinsko-zadružnega življenja. Med Uskoki je veljalo, da ženska oporočno ni sposobna [Vilfan].

V
VELIKI SRPAN avgust
VELIKI TRAVEN maj
VIKARIAT enota, skupina vernikov s stalnim duhovnikom (vikarjem), ki opravlja na ozemlju vikariata vsa župnijska opravila (med drugim krščevanje, poročanje, pokopavanje); "podrejenost" matični župniji se je nekdaj kazala v izkazovanju manjših častnih in služnostnih prednosti [L.Z.]
VINIČAR kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju, obdeluje tuj vinograd (zastarelo: vinogradnik); viničarstvo: delovna pogodba, po kateri delavec obdeluje gospodarju posestvo (npr. vinograd), gospodar pa mu namesto plačila nudi stanovanje na tem posestvu in mu pušča del pridelkov ali daje drugačno plačilo. Historična podlaga viničarskih razmerij je meščanska posest na večjih vinograadniških parcelah. Dolenjski viničarji (bancerli) so bili maloštevilni in so bili socialno na boljšem od štajerskih (manjše parcele, manjši pomen dolenjskega vina v trgovini). Viničarstvo ni fevdalno razmerje, je bolj prodor zgodnjekapitalističnega meščanskega kapitala na deželo [Vilfan]
VINOTOK oktober
VITAL RECORDS (an) registri/knjige rojstev, smrti, porok oz. ločitev [J.T.]
VIZITACIJSKA POROČILA poročila ob obisku oz. vizitaciji, navadno župnije, ki beležijo gospodarsko in duhovno stanje cerkvene ustanove: stanje cerkvenih stavb in drugih nepremičnin, premično premoženje, versko življenje vernikov, vedenje duhovnikov ipd. [L.Z.]
VLOŽNI ZAPISNIK - prim. opravilni zapisnik [L.Z.]
VOLILO (legat) Zapustnik je določil enkratno imovinsko naklonitev v denarju, premoženju ali v obliki druge koristi - zlasti v korist ustanove (sklada) [JT]
VULGO
po domače, hišno ime; nem. Vulgarname

W

X

Y

Z
ZAPISNIK BIRE (bere): pregled oddane bire; glej še bira [L.Z.]
ZAHAJAČ: opomba za moškega, ki je zahajal k ženski. [J.T.]
ZEMLJIŠKA ODVEZA ukrep leta 1848, s katerim je prenehalo podložništvo [L.Z.]

Ž
ŽELAR (a) kajžar - nar. vzhodnoštajersko; želarija majhno posestvo, kajža
ŽENITNI ZAPISNIK - glej poročni spisi
ŽUPNIJA - gl. fara



AVTORJI
(viri) SLOVARJA:
J.D.J.T., L.K., L.Z. 
etimol
: izvleček iz M.Snoj: Slovenski etimološki slovar
Vilfan S.: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana, ponatis prve izdaje 1996; Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, CZ 1996
Janez
Höfler: O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1986
Kjer avtor ni naveden, je izvleček iz jezikovnih in drugih slovarjev priredil J.T.
 
Na vrh gor