| 500-1000 |
 |
| 546-568 |
Na sedanjem slovenskem ozemlju so živeli
Langobardi, ki so se nato odselili v Italijo (dukat s središčem v Čedadu). |
| okr. 550 |
Slovani so se začeli seliti z Moravske čez Donavo. |
| 562 |
Justinijanova zveza z Obri |
| okr. 580 |
Propadla je Emona. |
| 585-590 |
Drugi naselitveni val Slovanov ob Savi in Dravi navzgor. |
| 590 |
Slovansko odposlanstvo v ujetništvu Bizanca |
| 600 |
Donavska bitka med Bizancem in Obri |
| okr. 600 |
Slovani so prodirali v Istro in se naseljevali do roba tržaškega in
buzetskega zaledja. |
| 623/4 |
Samo ustanovi slovansko državo in vodi boje proti Obrom |
| okr. 743 |
Bavarci so pomagali Karantancem v boju proti Obrom in jih hkrati podredili. |
| 752-769 |
Začetek pokristjanjevanja s salzburškimi misijonarji. |
| 788 |
Karel Veliki si je podredil Bavarsko in od nje odvisno Karantanijo. |
| konec 8. stol. |
Franki so začeli načrtno naseljevati Slovane v zaledje istrskih mest |
| 803-811 |
Drava je postala cerkvena meja med salzburško nadškofijo in oglejskim
patriarhatom. |
| 819-820 |
Karantanci in Karniolci so se kot zavezniki Ljudevita Posavskega bojevali
proti Frankom in po porazu dokončno izgubili samostojnost. |
| 868 |
Papež Hadrijan II. potrdil slovanske knjige in dobril slovansko bogoslužje
Cirila in Metoda. |
| 894 |
Čez Donavo so vdrli Madžari; plenili so po Panoniji in se naselili med
Tiso in Donavo. |
| 898-899 |
Madžari prvič vdrli čez sedanje slovensko ozemlje v Italijo. |
| 920-954 |
Madžari čez sedanje slovensko ozemlje najmanj osemkrat vdrli v Italijo. |
| 952 |
Istra, Furlanija in Verona pripadejo Bavarski. |
| 955 |
Nemci pri Augsburgu porazili Madžare; do okr. leta 1000 je nemška država
obnovila oblast nad vsem sedanjim slovenskim ozemljem. |
| 973 |
Škofija iz Freisinga dobila na Gorenjskem loško gospostvo. |
| 1
4 0 0 |
|
| 1403 |
Ustanovljen kartuzijanski samostan v Pleterjah. |
| 1406 |
Herman II. Celjski je "grof celjski in zagorski, ban dalmatinski, hrvatski
in slavonski". |
| 1408 |
Turki prvič vdrli na slovensko ozemlje v Beli krajini (Metlika). |
| 1411 |
Turki v Metliki in Črnomlju. |
| 1415 |
Turki v dolini Krke , na Kočevskem, vdor do Ljubljane. |
| 1420 |
Benetke pridobe Furlanijo (s Tolminskim in Bovškim) ter Istro. Benečani
uničili posvetno oblast oglejskega patriarha. |
| 1426 |
V Savinsjki dolini se prvič omenja ajda. |
| 1428 |
Nastal Stiški rokopis, poleg Brižinskih
spomenikov najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis. |
| 1436 |
Celjski postanejo državni knezi. |
| 1436-43 |
Vojna Friderika III. s Celjani. |
| okr. 1440 |
Zaradi stroškov z vojskami v habsburških dednih deželah začnejo uvajati
izredne davke. |
| 1448 |
Dajatev za odkup tlake se je v Sevnici pošesterila, obenem pa je urbar
nalagal podložnikom novo dolžnost neizmerjeno plužno tlako za oskrbnika
salzburškega urada. |
| 1456 |
Ubit Ulrik Celjski. Posest Celjskih so po dedni pogodbi pridobili Habsburžani. |
| 1456-60 |
Hudo razvrednotenje denarja zaradi vojn. Cena zlata se je dvignila
osemkrat, vrednost denarja je padla na dvanajstino. |
| 1463 |
Benetke osvojijo južni del tržaškega ozemlja in doline notranjske Reke. |
| 1466 |
Nastal je Škofjeloški rokopis z najstarejšim zapisom slovenskih imen za
mesece. |
| 1469-83 |
Prvi val turških vdorov. Obdobje najhujših turških vpadov na slovenska
tla. |
| 1469 |
Turki: Metlika, Kočevsko, Ribnica, Ig, do Podgrada v Istri. V okolici
Krškega. |
| 1471 |
Turki: Dolenjska, do Ljubljane, Vinica-Rašica, Loka-Kranj, Kamnik-Gornji
grad-Savinjska dolina (Celje-Laško). Dolenjska, Istra in Kras do Gorice,
Tržiča, Trsta in Kopra. |
| 1471 |
Kočevje povzdignjeno v mesto (tudi pravica do obzidja). |
| 1472 |
Turki: Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec; Čičarija, Trst, Tržič, Gorica,
Kras, Cerknica |
| 1473 |
Turki: Žumberak, Trebnje, Ljubljana, Kranj, Jezersko, Celovec, Podjuna,
Slovenj Gradec, Vitanje, Konjice, Celje, Šentjur, Podsreda. |
| 1473 |
Kranjska je na pol požgana. Kmetje so ob prvih uporih zahtevali boljšo
obrambo proti Turkom. |
| 1474 |
Turki: okolica LJubljane, Savinjska dolina; Pilštanj, Žusem, Podčetrtek,
Kozje; Metlika. |
| 1475 |
Turki: med spodnjo Savinjo in Sotlo (Kozjansko); Dravsko polje; mesec
dni plenijo po Kranjskem, zlasti na Gorenjskem. |
| 1476 |
Turki: dolina Krke, Dolenjska, Bloke, Postojna, Vipava, Gorica, Loka,
Ljubljana, Lož; na povratku še Podsreda, Planina, Šentjur, Šmarje, Rogatec.
Do Trbiža, Beljaka, Celovca, skozi Podjuno do Slovenj Gradca in mimo Celja
do Save. |
| 1476 |
Friderik III. je dovolil Ljubljani, da ji ni treba vrniti nobenega
podložnika, ki se je hotel stalno naseliti v mestu (zaradi večje obrambne
moči). |
| 1477 |
Turki mesec dni plenijo po Dolenjskem; Žusem, Slovenska Bistrica, Dravsko
polje; Metlika, Ljubljana, Kras, Vipava, Solkan, Furlanija. |
| 1477 |
Krško, Višnja gora in Lož povzdignjeni v mesta (tudi pravica do obzidja). |
| 1478 |
Kmečki upori na Koroškem. |
| 1478 |
Desetletna vojna zaradi salzburške nadškofije, ki je močno prizadela
slovenske dežele. |
| 1478 |
Turki: Podgrad, Istra, Trst, Tržič; zgornja Soška dolina, Predel, Trbiž;
Celje, Konjice; |
| 1479 |
Turki: Kočevska in Dolenjska do Ljubljane; vzhodna Štajerska do Ptuja
in Ljutomera; od Brežic do Pilštanja |
| 1480 |
Turki: Krško, Ribnica, Cerknica; Gorenjska, Jezersko, Koroška, po Laboški
dolini v dolino Mure; srednja Štajerska, Slovenske Gorice. |
| 1482 |
Turki: Istra in Furlanija. |
| 1483 |
Turki pol meseca plenijo na Kranjskem in na Koroškem v Podjuni. Ogrski kralj Matija Korvin sklene prvo premirje s Turki. |
| 1491 |
Turki: Metlika, Novo mesto, dolina Krke, Ljubljana, Ribniška dolina,
Bloke, Planina, Prem. |
| 1492 |
Pogodba med kranjskimi deželnimi stanovi in mesti o kmečkem trgovanju. |
| 1492 |
Cesar je Kočevarjem in Ribničanom dovolil svobodno trgovino s suho robo,
živino in platnom. |
| 1492 |
Turki: Novo mesto in okolica Ljubljane. |
| 1493 |
Turki: Dolenjska in okolica Ljubljane; mimo Ptuja do Celja. |
| okr. 1493 |
V Idriji odkrili živosrebrno rudo; Idrija je spadala še pod Benetke
in je leta 1509 prišla v habsburške roke. |
| 1493-99 |
Drugi val turških vdorov. |
| 1494 |
Turki: Kostanjevica, Planina, Pilštanj, Žusem, Studenice, Slovenska
Bistrica, Žiče. |
| 1496 |
Iz Štajerske in Koroške so bili izgnani Judje. |
| 1497 |
Turki: Ribnica, Cerknica, Logatec, Vrhnika. |
| 1498 |
Turki: do Ljubljane prek Notranjskega. |
| 1499 |
Turki: Podgrad, severna Istra, del Goriške, Furlanija. |
| 1499-1503 |
Obnovila se je vojna med Benetkami in Turki, zaradi česar so Turki
pogosteje vdirali na Slovensko. |
| 15. stol. |
Prvič se omenjajo Romi na Slovenskem. |
| 1
5 0 0 |
|
| okr. 1500 |
Na Slovenskem živelo okrog 500.000 prebivalcev. |
| 1500 |
Goriški grofje izumrejo; njihovo dediščino (Goriško in gospostva na
zgornjem Koroškem) prevzamejo Habsburžani. |
| okr. 1500 |
Že od 70-tih let 15. stoletja se razširjajo prebivalci s priimki Hrovat,
Hrovatin, Bezjak, Vlah, Skok, Turk. Naseljevali so se v krajih z opustelimi
kmetijami: Bela krajina, dolenjska Krka, Ptujsko polje, Ljutomer, Istra.
Okrog 1500 se razširijo prek okolice Postojne, Tržaškega Krasa, na Goriško
in do meje Furlanije; največ se jih je naselilo okrog Prema in Pivke. |
| okr. 1500 |
Za vse podeželske prebivalce na zemljiških gospostvih se je namesto
prej različnih imen dokončno uveljavilo novo, skupno ime "podložnik". |
| 1508 |
Po oceni kranjskih, štajerskih in koroških deželnih stanov so Turki
do leta 1508 pobili ali odvlekli iz teh dežel do 200.000 ljudi.
Benetke zavzamejo skoraj vse Primorje, toda 1509 osvoje Maksimiljanove
vojske vse nazaj in poleg tega Tolminsko, Bovško in Gradiško. |
| 1511-32 |
Tretji val turških vdorov; kmetje
so zaradi hudih bremen in turških vdorov bežali z zemlje. |
| 1511 |
Turki: Metlika in Mehovo. |
| 26.3.1511 |
Dotlej najmočnejši potres na Slovenskem
z žariščem na območju Idrije in Cerkna. |
| 1515 |
Kočevsko: na posestvu grofa Turna
se je pričel prvi veliki vseslovenski kmečki upor, v katerem je sodelovalo
okoli 80 tisoč kmetov. |
| 1515 |
Judje izgnani iz Ljubljane. |
| 1515 |
Nastalo prvo tiskano slovensko besedilo - letak s puntarsko pesmijo
"Le vkup, le vkup uboga gmajna..." (Ain newes lied von den kraynnerischen
baueren). |
| 1516 |
Turki: Pivka in Kostel ob Kolpi. |
| 1517 |
Načrt policijskega deželnega reda je določal, kako se smejo oblačiti
pripadniki raznih družbenih slojev. |
| 1520-40 |
Na Slovenskem se je naselilo veliko Uskokov. |
| 1522 |
Turki: Pivka do Postojne, Ribnica, Kočevje. |
| 1523 |
Turki: Metlika |
| 1524 |
Turki: Bela krajina, Podgrad. |
| 1525 |
Turki: do okolice Ljubljane. |
| 1526 |
Turki: Kras in Istra. |
| 1526-27 |
Ferdinand I. z razširjenjem svoje oblasti nad zahodno Ogrsko pridobi
tudi Prekmurje in Porabje. |
| 1527 |
Ferdinand I. prepovedal protestantizem. |
| 1527 |
Turki: dvakrat v okolici Metlike; Ilirska Bistrica, Prem, Trst, Devin,
Senožeče. |
| 1528 |
Turki: Pivka, Postojna, Bloke, Ribnica, Kočevje; Kočevsko, Ribniška
dolina, Ljubljansko polje do Mengša, Dolenjska med Ljubljano in Trebnjim;
Bela krajina, dolina Krke med Novim mestom in Šentjernejem. |
| 1530 |
Turki: Kočevsko, Ribniška dolina, Cerknica, Pivka. |
| 1532 |
Turki: preko Klane do Podgrada in na Kras; okrog Maribora, Ptuja in
Celja; ob Savinji do Gornjega grada; od Krke do Novega mesta in Dolenjskih
toplic. |
| 1535 |
Deželni knez je začel Uskokom deliti zemljo za opravljanje vojaške službe. |
| 1
7 5 0 |
|
|
|
| 1753 |
Kmetje na na sejmu pri stiškem samostanu
pobili tri uradnike tobačnega urada in tri vojake. |
| 1753-54 |
Prepovedali gradnjo novih lesenih
hiš po vaseh. Podoba slovenskega podeželja se je marsikje spremenila. |
| 1754 |
Prvo splošno štetje prebivalstva
(zaradi novačenja in davkov - zaradi teh razlogov štetje deloma nezanesljivo).
Tudi štetje hiš (na 150 hiš en rekrut). Vojaški obvezniki so bili lahko vpoklicani
med 17. in 40. letom. Služiti so morali do smrti ali do težje pohabljenosti.
Na ozemlju današnje Slovenije živelo okrog 792.000 prebivalcev. |
| 1757 |
Tlaki so se uprli podložniki Smlednika. |
| 1766-67 |
Proti dnevni tlaki so se upirali
podložniki gospostva Kostel. |
| 1768 |
Marko Pohlin je izdal Kranjsko gramatiko in Pisanice. |
| 1771 |
Prvo štetje prebivalstva (vojaško).
Okrog 700.000 prebivalcev v Sloveniji; razmerje med kmečkim in mestnim
prebivalstvom pribl. 84% - 16% . Ocene: slovenska Štajerska 290.000, Koroška
185.000, Kranjska s pazinsko knežijo 400.000, Goriško-gradiščanska 115.000
prebivalcev; število vseh Slovencev okrog 900.000. |
| 1771 |
V Avstriji uvedena splošna vojaška
obveznost (novačenje do dopolnitve potrebnega števila v vojaški enoti). |
| 1771 |
Izdan odlok, ki je dovoljeval pokop trupel
šele 48 ur po smrti. |
| 1772-1780 |
Melioracija Ljubljanskega barja -
gradnja Gruberjevega kanala. Sava je bila do gradnje železnice sr. 19.
stol. poglavitna zveza z Banatom. |
| 1773 |
V Avstriji odpravljen jezuitski red;
podržavljeno srednje in visoko šolstvo. |
|
Tkanje platna razglašeno za prosto
obrt podeželskega prebivalstva. |
| 1774 |
Uvedena splošna šolska obveznost
( v Prekmurju 1777). |
| 1777 |
Ustanovljena Szombathelyska škofija, ki
je zajemala tudi Prekmurje. |
| 1778 |
Skupen patent za Štajersko in Koroško
omejil tlako na največ tri dni tedensko (robotni patent). |
| 1778-1918 |
V Ljubljani izhajal uradni list Laibacher
Zeitung. |
| 1780 |
Na Slovenskem delovalo 87 trivialk, 12
glavnih, 4 normalne šole, 5 dekliških samostanskih šol in 2 judovski šoli. |
| 1780 |
Na Slovenskem živelo okrog 893.000
prebivalcev. |
| 1781 |
Cesar Jožef II. z nevoljniškim patentom
priznal kmetom osebno svobodo. |
| 1781 |
Odlok o toleranci - protestantom,
kalvincem in pravoslavnim podeljena svoboda vere in bogoslužja. |
| 1781-83 |
Upor proti tlaki na gospostvu Brdo
(lastnik Žiga Zois). Upor je zadušila vojska. |
| 1782 |
Patent o tlaki za Kranjsko - po velikosti
kmečke posesti: cela kmetija - do 2 dni vprežne in 4 dni ročne tlake na
teden, največ 208 dni na leto;
razmeroma bolj so bili obremenjeni manjši posestniki. |
| 1782-90 |
Z jožefinskimi reformami med drugim
odpravljeno nad 700 samostanov. |
| 1783 |
Idrija priključena Kranjski. |
| 1784 |
Proglasitev nemščine kot uradnega
jezika na območju cele države. |
| 1785-89 |
Izdelava jožefinskega katastra. |
| 1.11.1789 |
Uzakonitev jožefinske davčne in urbarialne
regulacije. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov dohodek. Namen
je bil pravično porazdeliti davke. Novi vladar je patent že naslednje
leto preklical. |
| 1789-1790 |
Kmečki upori,
ki naj bi nastali pod vplivom francoske revolucije (Gamberk, Šrajbarski
Turn - Krško, Loka pri Z. Mostu, Sevnica) |
| marec 1790 |
Zaradi strahu
pred vplivom francoske revolucije Leopold II odpravi urbarialno regulacijo.
Zopet uveljavljena davčna zakonodaja M. Terezije in davke so ponovno pobirala
zemljiška gospostva. |
| okr. 1790 |
Na Slovenskem je
obiskovalo osnovno šolo več kot 8.000 otrok. |
| 1791 |
Ljubljanski
odvetnik Jože Lukman, sin žebljarja iz Krope, predloži cesarju prošnje
gorenjskih podložnikov s 162 podpisi iz 53 občin, da naj bi bili kmetje
zastopani v deželnem zboru. |
| 1793 |
Ustanovljeno
na Dunaju prvo policijsko ministrstvo (strah pred franc. revol.). |
| 1794 |
Ustanovitev
Filharmonične družbe v Ljubljani. Ena prvih v Avstriji. |
| 1795 |
Prepovedali
prostozidarske lože. |
| marec 1797 |
Francoske čete
prestopile slovenska tla (Soča-Koroška-Dunaj). |
| 1797-1800 |
Izhajale Vodnikove "Lublanske Novize". |
| jeseni 1797 |
Mirovna pogodba
v Campoformiju: habsburški monarhiji pripade vse ozemlje vzhodno od Adiže
z Benetkami vred (tudi Beneška Istra in Dalmacija) - vse s Slovenci poseljeno
ozemlje se prvič združi pod enim vladarjem (le do leta 1805). |
| 1
8 0 0 |
|
| 1802 |
Za avstrijske
dedne dežele omejili vojaško službo na 17.-40. leto starosti (prej: dosmrtno).
Pehota: 10 let, konjenica: 12 let, topništvo: 14 let. |
| 1803 |
Uvedeno obvezno
cepljenje proti kozam. |
| 1805 |
Nov avstrijski
šolski zakon (sodelovala tudi Jožef in Anton Špendav). S spremembami in
dopolnitvami veljal vse do 1869. Zakon naj bi zavrl "zgrešena pojmovanja,
brezverstvo in nemoralnosti…". Poudarjene verskovzgojne naloge pouka. |
| 1805 |
Francoske čete
drugič prišle na slovensko ozemlje. |
| 1808 |
Leto pred ustanovitvijo
Ilirskih provinc je obiskovalo osnovno šolo le okoli sedmina otrok. V postonjskem
okrožju le vsak 25. otrok. |
| 1809 |
Francoske čete
tretjič pri nas. V Ljubljani 21.5.1809. Francozi dobijo Goriško, Trst, Kranjsko in polovico
Koroške. |
|
Proti "ilirščini" nastopil Kopitar. |
| 14.10.1809 |
Mirovna pogodba v Schönbrunnu.
Napoleon ustanovi Ilirske province |
| 1810 |
Motnik pride pod Kranjsko (popravek
meje med Avstrijo in Francijo). |
|
Ustanovljena francoska Univerza v
Ljubljani (zdravniki-kirurgi-arhitekti-pravniki-teologi). Delovala le 3
leta. |
|
V šolo je hodil vsak sedmi otrok
(gl. 1827). |
| 18110/11 |
Maršal Marmont preureja šolstvo:
namesto prejšnjih trojnih oblik: osnovne šole, trivialke, glavne šole in
normalke - so uvedli enotne 4-razredne osnovne šole, ki naj bi bile v vsaki
občini. |
| 1811 |
Odpravljene osebne obveznosti (tlaka,
ki ni bila vezana na zemljiško posest), kar je koristilo zlasti kajžarjem
in gostačem, ki niso imeli zemlje. |
| julij 1811 |
Vodnikova Spomenica: "ilirski" jezik
se deli v dve glavni narečji, srbsko in slovensko, ki sta si med seboj
različni in imata vsako svojo književnost. |
| 1812 |
"Code Napoleon", uvedena enakost
pred zakonom in civilna poroka. Matične knjige naj bi na občinah vodili
župani, vendar večinoma do tega ni prišlo. Ljubljanski škofiji je bila
podrejena tudi zahodna Koroška in vzhodna Tirolska. |
| spoml. 1812 |
Kot protiutež francoski politiki
začne delovati v Gradcu stolica za slovenski jezik (ustanovitelj J.N. Primic). |
| 13.10.1813 |
Avstrija ponovno prevzela Ilirske
province.
Zadržijo francoske reforme: odprava cehov, deljivost zemljišč pri dedovanju,
ukinjeno patrimonijalno sodstvo. Ponovno uveden šolski sistem trivialk,
glavnih šol in normalk. |
| 1815-17 |
Krompir se povsem uveljavi na Kranjskem,
na Koroškem in Goriškem precej koruze, na Štajerskem obe kulturi. |
| 1815-1866 |
Slovenci spet združeni v Habsburški
monarhiji, vendar s slabimi stiki z ogrskim delom in z Benečijo. |
| 1816 |
Jezuiti se vrnejo v Avstrijo. Obnovljeni
nekateri drugi redovi. Nove božje poti in slovesnosti. |
|
Uveljavljen obvezen ponavljalni pouk
v nedeljskih šolah za kmečko mladino od 12. do 15. leta. |
| 3.8.1816 |
S cesarskim patentom ustanovljeno
navidezno kraljestvo "Nova Ilirija" (Primorska, Kranjska, Beljak, civilna
Hrvatska na desnem bregu Save, čedad, Gradišče, Celovec). 1822 izločena
Hrvatska in po letu 1849 se Ilirija ne pojavlja več. |
| 1817 |
Zadnja velika lakota na Slovenskem. |
|
Ustanovljena stolica za slovenski
jezik na liceju v Ljubljani. |
| 23.12.1817 |
Cesar Franc I. je odredil izmero vseh
zemljišč. Nastal je Franciscejski kataster. |
| 2.11.1818 |
Splovljen prvi parnik na slovenskem
ozemlju (Trst). To je bil drugi parnik v Sredozemlju. Prvi parni stroj
na suhem prav tako v Trstu - prihodnje leto (mlin). |
| 1818-46 |
Število prebivalstva na Slovenskem se
je povečalo od 838.000 na 1,077.000. |
| 1820 |
Ustanovljena Kranjska hranilnica
v Ljubljani (druga hranilnica v Avstriji). |
| 1826-27 |
Kmečki nemiri v višnjegorskem okraju. |
| 1827 |
V šolo je hodil vsak tretji otrok. |
| 1828 |
Koprska škofija združena s tržaško. |
| 1830 |
Goriški škof dobi nadškofijski naslov.
Podrejeni so mu bili škofje tržaškega in ljubljanskega gubernija (Trst,
Poreč, Krk, Ljubljana). |
| 1830-1834 |
Almanah Kranjska čbelica; urejal
Miha Kastelic. |
| 1831 |
Ustanovljen deželni muzej v Ljubljani
(zgodovina in prirodoslovje). |
| 1836 |
Prva izvirna slovenska povest - Janez
Ciglar, Sreča v nesreči. |
| 5.7.1843 |
Začele izhajati Kmetijske in rokodelske
novice. To je bil začetek nepretrgane vrste slovenskih časnikov in časopisov. |
| 1845 |
Vojaščina znižana s 14 na 8 let in
zožene kategorije oproščencev. Kljub temu so se naborniki skrivali in rastlo
je rokovnjaštvo (napadi na graščake). |
|
Prva v slovenskem jeziku napisana
zgodovinska knjiga - župnik v Mali Nedelji, Anton Krempl, izšla v Gradcu:
Dogodivšine štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence. Knjiga je
bila precej cenzurirana. |
| 1846 |
Dana v promet železniška proga Gradec
- Celje (1849: Celje - Ljubljana). |
|
Po cesarskem patentu dovoljeno kmetom,
da naturalne dajatve in tlako po sporazumu s fevdalcem zamenjajo z denarnimi
obveznostmi. Učinek patenta je bil zelo majhen. |
| 1847 |
Vsak tretji otrok je obiskoval šolo. |
| februar 1848 |
Zmaga revolucije v Parizu. |
| marec 1848 |
Marčna revolucija na Dunaju. |
| 21.3.1848 |
300-500 ižanskih kmetov napadlo grad
in zažgalo tudi zemljiške knjige in urbarje, simbole fevdalnih obveznosti.
Nemiri tudi okrog drugih gradov in posestev po Sloveniji. |
| 20.4.1848 |
Dunajski Slovenci sestavili program
Zedinjene Slovenije. |
| 7.9.1848 |
Izšel zakon o odpravi podložništva.
Konec patrimonialnega sodstva nad kmetom. |
| 2.12.1848 |
Osemnajstletni Franc Jožef postane
cesar. |
| 1849 |
Dana v promet železniška proga Celje
- Ljubljana. |
|
Začetek izdajanja uradnega lista
v slovensščini. |
|
Ustanovljeno orožništvo. |
| 17.3.1849 |
Potrjen zakon o občinah, ustanovljena so
bila namestništva in okrajna glavarstva. |
| 1
8 5 0 |
|
| 1850 |
V Avstriji izdane prve poštne znamke. |
| sr. 19.stol-1914 |
Z ozemlja sedanje Slovenije s eje
izselilo skoraj 310.000 ljudi. |
| 1851 |
Ustanovljeno društvo Sv. Mohorja
v Celovcu. |
| 1853 |
Peter Kozler izdelal Zemljovid slovenske
dežele in pokrajine. Ni smel iziti niti pod imenom "zemljevid kraljestva
Ilirija". |
| 1854 |
Ponovno uvedene telesne kazni. |
| 1857 |
Dograjena železnica Ljubljana - Trst. |
| 1857 |
Na ozemlju današnje Slovenije 1,100.000
prebivalcev (1910: samo 1,320.000). Izseljevanje je pobralo več kot polovico
naravnega prirastka. |
| 1859 |
Avstrija izgubi Lombardijo v vojni
s Francijo Napoleona III. |
| 16.9.1859 |
Škof A.M.Slomšek je dosegel premestitev
sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. |
| 1.10.1862 |
Železniška proga Zidani most - Zagreb. |
| 1863 |
Ustanovljeno telovadno društvo Južni
Sokol. |
| 1.6.1863 |
Železniška proga Maribor - Celovec. |
| 1864 |
Ustanovljena Slovenska matica. |
|
Mnogi obubožani kmetje odidejo pod
nadvojvodom Maksimiljanom v Mehiko. Začnejo se velika izseljevanja. |
| 1866 |
Avstrija se je zapletla v vojno z
Italijo in Prusijo. Beneški Slovenci so po mirovni pogodbi 3.10.1866 prišli
pod Italijo. Na plebiscitu so praktično vsi glasovali proti Avstriji in
za Italijo. |
| 7.2.1867 |
Uvedena dualistična ureditev:
Avstro-Ogrska. |
| 1868 |
Dedni zakon dovolil svobodno delitev
kmečke posesti. Zaradi prevelike drobitve posestev, je morala država leta
1889 uvesti nekatere omejitve za delitev. Nadrobnosti tega je leta 1903
uvedla le Koroška. Veča se zadolženost kmetov in od 1868-1993 je bilo samo
na Kranjskem prodanih 10.190 kmetij. |
| 9.8.1868 |
Prvo množično zborovanje - tabor
- v Ljutomeru. Doba taborov od 1861-1871. |
| 1869 |
Šole podržavljene, uvedeno obvezno
osemletno šolanje. |
| 1870 |
V Savinjski dolini se začne širiti
hmelj. |
| 14.12.1870 |
Železniška proga Ljubljana - Jesenice
- Trbiž. |
| marec-maj 1871 |
Pariška komuna. |
| 1871-72 |
Uzakonjen metrski sitem (obvezno od 1876). |
| 1872 |
Odcep Železniške proge Pivka - Reka. |
| 1874-91 |
Mohorjeva družba izdaja Občno zgodovino
za slovensko ljudstvo (Josip Stare). |
| 1875 |
Vstaja proti Turkom v Bosni in Hercegovini.
Nekaj desetin Slovencev odšlo pomagat (tudi v Srbijo). |
|
Prepovedali koze v kraških območjih. |
| 1876 |
Odcep železniške proge Divača - Pula. |
| 1878 |
Berlinski kongres. Avstrijska okupacija
Bosne in Hercegovine. |
| 1878 |
V Ljubljani začel delovati deželni
arhiv. |
| 1880 |
Poskusna električna razsvetljava
v Tržiču. |
| 1880-1981 |
Delež kmečkega prebivalstva se je zmanjšal
od 80 na 9%. |
| 1881-1941 |
Ljubljanski zvon. |
| 18.4.1882 |
Razglas pravosodnega ministrstva
o razširjeni uporabi slovenščine na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in v
slovenskih oz. mešanih okrajih na Koroškem. |
| 1884 |
V Škofji Loki obratuje prva javna
elektrarna. |
| 1888-1941 |
Izhaja katoliški Domoljub. |
| 1891-1904 |
Izhaja liberalni Rodoljub. |
| 28.9.1893 |
Železniška proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje. |
| 1894 |
Dograjena dolenjska železnica do
Novega mesta. |
|
Začetek Krekovega zadružništva in
krščanskih delavskih organizacij. |
| 2.4.1894 |
V Joliet v Illinoisu ustanovljena Ameriška
slovenska katoliška jednota (najstarejša izseljenska organizacija). |
| 14.4.1895 |
Ljubljano prizadel potres. |
| 1898 |
Madžarizirana so bila vsa slovenska
krajevna imena v ogrskem delu države. |
| 1
9 0 0 |
|
| 1903 |
Začela delovati Rafaelova družba za
izseljence. |
| 1907 |
Nemci dosegli poseben nemški volilni
okraj na Kočevskem. |
| 1908 |
V Celju je bil zgrajen vodovod. |
| 1908 |
Dograjena železnica Jesenice - Gorica
- Trst. |
| 1910 |
V ZDA je živelo okrog 100.000 slovenskih
izseljencev. Na Slovenskem je živelo 1,312.000 prebivalcev. |
| 1910 |
V Trstu uradno našteli 56.916 Slovencev
(Ljubljana v istem času le nekaj nad 50.000). |
| 1911 |
V Trstu je živelo 56.916 Slovencev. |
| 1912-15 |
Zgrajena prva večja hidrocentrala
(Završnica - 2500 kW) - začetek elektrifikacije slovenskega ozemlja. |
| 28.7.1914 |
Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začetek
prve svetovne vojne. |
| 1918 |
Stekla prva hidrocentrala na Dravi
- Fala (31.150 kW). |
| 29.10.1918 |
V Zagrebu proglašena ustanovitev
Države SHS. 1.12.1918 je nastala Kraljevina SHS. |
| 1.12.1918 |
V Beogradu proglašena Kraljevina
SHS. |
| 1918-1941 |
Iz Julijske krajine se je izselilo okrog
53.000 Slovencev. |
| 1919-1939 |
Iz jugoslovanskega dela Slovenije se je v
Kanado izselilo 4593 oseb, vrnilo pa 1234. |
| 1920 |
Nova država je zamenjala denar: štiri
avstrijske krone za en srbski dinar. |
| 10.10.1920 |
Po plebiscitu je Koroška pripadla Avstriji. |
| 12.11.1920 |
Rapallska pogodba: določena razmejitev med Italijo in Kraljevino SHS;
nova država je izgubila Primorsko. |
| 1921 |
Na sedanjem ozemlju Slovenije je živelo 1,304.800 prebivalcev. Po
italijanskem popisu je v Trstu živelo 19.387 Slovencev. |
| 1921-1931 |
Na ozemlju Dravske banovine se je število Nemcev zmanjšalo z 41.514 na
28.999. |
| 1923 |
Fašistična Italija je pričela z grobo raznarodovalno politiko in prepovedala
rabo slovenskega jezika v vsem javnem življenju. |
| 1925-1991 |
Izhajal je Slovenski biografski leksikon. |
| 1928 |
Poskusno prične oddajati Radio Ljubljana. Ustanovljena je bila Narodna
galerija. |
| 1929 |
Osnovna šola je bila razdeljena v štirirazredno (1. do 4. razred) in višjo
(5. do 8. razred). |
| 1931 |
Na sedanjem Slovenskem ozemlju je živelo 1,397.650 prebivalcev. |
| 1940 |
Na sedanjem Slovenskem ozemlju je živelo okrog 1,441.000 prebivalcev. |
| 6.4.1941 |
Napad sil osi na Jugoslavijo. Slovenija razdeljena med tri okupacijske
sile; Ljubljano so zasedli Italijani. |
| 31.8.1941 |
Sklenjena pogodba o preselitvi kočevskih Nemcev v Obsotelje. |
| 16.12.1941 |
Prekmurje je bilo priključeno k Madžarski. |
| 1941-45 |
V okupacijskih taboriščih je bilo okrog 47.500 oseb. |
| 1942-45 |
V nemško vojsko je bilo mobiliziranih okrog 35.000 Slovencev. |
| 8.9.1943 |
Kapitulirala Italija. |
| 16.9.1943 |
Slovensko primorje priključeno k Sloveniji. |
| 9.5.1945 |
Osvobojena Ljubljana. |
| Maj 1945 |
Ozemlje Slovenije zapustilo okrog 20.000 Slovencev, od tega 6.000 civilistov
in okrog 25.000 pripadnikov nemške manjšine. |
| Poleti 1945 |
Množični poboji domobrancev in civilistov. Ocene: od 9.000-15.000 oseb. |
| 29.11.1945 |
Razglašena FLRJ. |
| 1945-1956 |
Iz koprskega okraja se je izselilo okrog 27.500 oseb, večinoma v Italijo. |
| 1946 |
Izvedena agrarna reforma (nadaljevana 1948 in 1958). |
| 1947 |
Pariška mirovna pogodba: določena nova zahodna meja in ustanovljeno
Svobodno tržaško ozemlje (STO). Skoraj vsa Primorska je bila priključena
Sloveniji. |
| 15.3.1948 |
Na ozemlju Slovenije (brez STO) je živelo 1,391.873 prebivalcev. |
| 1948 |
Odpravljena je bila zasebna trgovina. |
| 1
9 5 0 |
|
| 1952-53 |
Politika kolektivizacije vasi se
izkaže za neuspešno; obvezen odkup je bil postopoma ukinjen. |
| 1953-1991 |
Delež neslovenskega prebivalstva v
Sloveniji se je povečal os 3,5 na 12,2%. |
| 5.10.1954 |
Londonski memorandum: coni A in B
Svobodnega tržaškega ozemlja sta bili razdeljeni med Italijo in Jugoslavijo. |
| 1955 |
Avstrijska državna pogodba: določena je bila severna državna meja in
položaj slovenske manjšine na Koroškem. |
| 1955-1990 |
V Slovenijo se je priselilo 289.289 oseb, odselilo pa 207.259. |
| 1961 |
V Sloveniji je živelo 1,591.523 prebivalcev. |
| 1961 |
Papež Janez XXIII ustanovil Ljubljansko nadškofijo. |
| 1965-1975 |
Na delo v tujino je odšlo okrog 70.000 ljudi. |
| 1968-1970 |
Delovni teden je bil skrajšan na 42 ur. |
| 1971 |
V Sloveniji je živelo 1,727.137 oseb. |
| 1976 |
Močan potres na Tolminskem. |
| 1977 |
Obnovljena je bila koprska škofija. |
| 1980 |
V ZDA se je 126.643 prebivalcev opredelilo za Slovence. |
| 1981 |
V Sloveniji je živelo 1,891.864 prebivalcev. |
| 1988 |
Proces proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je sprožil
demonstracije in poenotil Slovence. |
| 1989 |
Slovenska opozicija je predstavila Majniško deklaracijo, uradna politika
pa Temeljno listino Slovenije. |
| Decembra 1990 |
Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Za samostojnost
je glasovalo 95% udeležencev. |
| 25.6.1991 |
Slovenija razglasi samostojnost; izbruhne desetdnevna vojna. |
| 7.10.1991 |
Uvedena slovenska denarna enota - tolar. |
| 25.10.1991 |
Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. |
| 1991 |
V Sloveniji je živelo 1,965.986 prebivalcev. |
| 1992 |
Banka Slovenije je dala v obtok pravi denar, ki je zamenjal dotedanje
bone. Tolar je postal zunanje konvertibilen 1.9.1995. |
| 15.3.1996 |
Uzakonjena devetletna osnovna šola. |
| 1997 |
ZDA so ukinile vizume za slovenske državljane. |
