S KOLESARSKEGA IZLETA  Moj najlepši
izlet s kolesom je bil v Bohinj.Od doma smo se peljali ,jaz in moja starša, s kolesom do
železniške postaje v Novi Gorici.Tam smo dali kolesa na vlak.Odpeljali smo se do
Bohinjske Bistrice.Izstopili smo iz vlaka, vzeli kolesa in se peljali do Bohinjskega
jezera.Pot nas je vodila mimo polj , pašnikov in reke.Lepo je bilo opazovati naravo ob
vožnji s kolesom.Ustavili smo se ob jezeru, kjer smo pojedli.Nato smo se odpravili proti
slapu Savici.Pot je bila strma in nekoliko naporna, vendar smo jo zmogli prevoziti. Vmes
smo se večkrat ustavili in uživali v opazovanju narave.
Nika Bončina, 3. b
KOLESARSKE
VRAGOLIJE 
Dobro se spomnim mojega večjega padca s
kolesom.
Bil je topel poletni dan. Bilo mi je
dolgčas.Sedel sem na kolo in se odpeljal k prijateljema. Sklenili smo, da bomo tekmovali
s kolesi po klancu navzdol. S kolesi smo se podili po klancu in pri tem zelo uživali.
Imel sem slabe zavore, vendar me to ni motilo. Mislil sem, da se mi ne more nič zgoditi.
Kar naenkrat so mi odpovedale zavore. Nisem se mogel ustaviti. Začel sem vijugati levo in
desno,da bi se ustavil. Zavil sem v robnik in padel. Za menoj sta se peljala prijatelja.
Zaletela ste se v moje kolo in še onadva padla. Na tleh smo ležali vsi trije in se
smejali. Počasi smo vstali in si ogledali, če je s kolesi vse v redu. Potolčena kolena
in komolci nas niso motili.
Naša nesreča se je srečno končala,
hkrati pa je bila prava šola za nepremišljene glave.
Domen Gorjup, 3. b
PRIPETLAJ S KOLESOM
Lepega dopoldneva smo se z
družino odpravili po Soški dolini na Trnovo ob Soči. Obiskali smo bratranca Jerneja.
Kmalu sva odšla na dvorišče in se igrala z žogo.
Igre sva se hitro
naveličala, ko mi je bratranec ponudil kolo.
Bilo je nekoliko večje, a
vseeno sem se odločila za vožnjo. Prislonila sem ga k zidu in se odrinila .Komaj sem se
dotikala pedal. Moja vožnja je trajala vse do prvega ovinka ,ko sem izgubila nadzor nad
kolesom. Pred mano je bil steber, ob katerega sem udarila z glavo. Glasen jok je privabil
starše, ki so mi priskočili na pomoč. Z mojega čela je kapljala kri. Dan smo
zaključili z obiskom v zdravstvenem domu, kjer so mi nudili prvo pomoč. Od takrat naprej
upoštevam pregovor, ki pravi: če s kolesom padeš kakor klada, glavo obvaruje ti
čelada.
Mateja Abramič, 3. b
MOJE PRVO KOLO
Moje prvo pravo kolo sem
dobila za moj osmi rojstni dan.
Ta rojstni dan sem zelo
težko pričakovala. Nekega dne, ko je bila mama v službi, me je tata peljal v trgovino s
kolesi. Tam smo izbirali kolo primerno za mojo velikost. Sama sem lahko izbirala po barvi.
Zbirala sem med modrim, rdečim in zelenim kolesom. Odločila sem se za kolo zelene
barve.Domov sem ga peljala sama v spremstvu tata.Zelo sem se bala, da bom padla, ker ga
nisem bila vajena voziti. Ko sva s tatom prišla domov, je bila mama že doma. Začudena
in presenečena je bila, ker ni bila vajena, da je tata sam kupoval darilo.
Za svoje kolo zelo lepo
skrbim in sem zelo ponosna nase, saj je videti kot novo.
Tina Zonjič 3.b
MOJE
KOLO
Najprej sem imela majhno kolo s pomožnimi
kolesi. Kolo je imelo košaro, v kateri sem vozila muco. Nato sem dobila malo večje kolo.
Bilo je svetlo roza barve. Oče mi je pomožna kolesa odstranil. Ti dve kolesi nista bili
veliko opremljeni. Brez pomožnih koles mi je bilo težje voziti. S tem kolesom sem se
vozila do prvega razreda. Ob vstopu v šolo pa so mi oče in mama kupila precej veliko
kolo. Je temno roza barve.To kolo pa je opremljeno. Je znamke Rog. Ima petnajst prestav,
blatnike, sprednjo in zadnjo luč, zvonec in zavore. Velikokrat grem z babico na pevmenski
most v Italijo, tam dajem račkam kruh. Vsake poletne počitnice gremo v Kranjsko goro.
Tam veliko kolesarimo. Včasih gremo ob sobotah tudi do Bilj, kjer se vstavimo v gostilni.
To poletje bomo z vlakom šli v Bohinj, kamor bomo vzeli tudi kolesa in se vozili okoli
Bohinjskega jezera.
Nina Skubin 3.B. |
