|
|
|
Izbirni predmeti v devetletni osnovni šoli so priložnost, da učenci del predmetnika v zadnjem triletju izberejo po svojih željah, pri tem pa upoštevajo svoja nagnjenja, sposobnosti, pa tudi bodoče poklicne odločitve.
Izbirni predmeti učencem omogočajo, da poglobijo in razširijo znanje predmetnih področij, ki jih zanimajo.
Vsak učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere 3 predmete, dva iz skupine naravoslovno–tehničnih in enega iz skupine družboslovno–humanističnih ali obratno.
Šola ponuja nabor predmetov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, organizirala pa bo tiste, za katere se bo odločilo največ otrok. Glede na število oddelkov in učencev bomo v novem šolskem letu lahko organizirali 27 skupin.
Pouk izbirnega predmeta je na urniku eno uro tedensko, razen drugega tujega jezika, ki je na sporedu dve uri na teden. Nekatere vsebine lahko tečejo izjemoma tudi strnjeno izven rednega urnika. Obisk ur izbirnih predmetov je obvezen, predmeti se ocenjujejo s številčno oceno od 1 do 5.
Učenci se v skupine izbirnih predmetov razvrstijo do začetka novega šolskega leta, v septembru pa lahko skupino še zamenjajo, če je v skupini, kamor želijo, še prostor.
Aktivnosti v posameznem šolskem letu:
SEZNAM IZBIRNIH PREDMETOV |
| A) NARAVOSLOVNO–TEHNIČNI PREDMETI | B) DRUŽBOSLOVNO HUMANISTIČNI PREDMETI |
1. ASTRONOMIJA |
1. FILOZOFIJA ZA OTROKE
|
A) NARAVOSLOVNO–TEHNIČNI PREDMETI |
1. ASTRONOMIJA
Astronomija je fizikalna znanost. Fizika se ukvarja z razlaganjem zakonitosti v naravi. Astronomija raziskuje zakonitosti v vesolju. Osnovno poznavanje astronomije je pomembno za uvrstitev človeka v časovno-prostorski okvir. Astronomija se ukvarja z mnogimi zanimivimi vprašanji in se dotika bistvenih človekovih vprašanj.
Predmet se izvaja v treh neodvisnih sklopih po eno leto. Prva stopnja se imenuje Sonce, Luna in Zemlja, druga stopnja se imenuje daljnogledi in planeti in tretja zvezde in vesolje. Imena posameznih stopenj v grobem povedo tudi vsebino predmeta.
Konkretno učenci spoznavajo vrste objektov v vesolju, njihove oddaljenosti in velikosti, orientacijo po nebu, gradnike Sončevega sistema; opravljajo preprosta opazovanja in astronomska opazovanja Lune, Sonca, planetov, zvezd in gruč zvezd.
2. ELEKTROTEHNIKA
Elektrotehnika je enoletni tehnični izbirni predmet, pri katerem je v ospredju proizvodnja, prenos in poraba električne energije. Izhodišče pouka so električne naprave in stroji iz vsakdanjega okolja (stanovanje, učilnica, obrtniki… ), kjer učenci izberejo in preučijo njihovo delovanje in uporabo.
Predmet je vsebinsko najbolj povezan s predmeti: naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija ter fizika.
Najustreznejši način izvajanja predmeta je s po dvema združenima urama.
Učenci in učenke lahko izberejo predmet v 9. razredu.
Splošni cilji predmeta:
? spoznavajo osnovne pojme elektrotehnike ter njeno vlogo in pomen v energetiki in tehnologiji,
? berejo in rišejo sheme električnih vezij,
? naštejejo in opišejo značilnosti različnih energetskih virov,
? analizirajo posamezne primere uporabe električne energije,
? načrtujejo in izdelajo različne modele električnih naprav s sestavljankami.
3. ELEKTRONIKA Z ROBOTIKO
Predmet elektronika z robotiko naj bi dal učencu predstavo, kaj se za naslovom skriva in tako olajšal kasnejšo odločitev o izbiri poklica.
Učenje naj bi bilo čim bolj aktivno in motivirano. Začnemo ga tako, da si zastavimo nalogo, ki jo pogosto srečujemo. Da jo rešimo, rabimo poleg čuta za opazovanje in sklepanje tudi nekaj elektronike. Spoznamo tranzistor, pogost element je tudi dioda. S tranzistorskimi vezji lahko izvajamo različne operacije.
V takem slogu se učenje nadaljuje. Zastavljamo si naloge in jih skušamo reševati.
Zadnji del »pokuka« v robotiko. Robotika najbrž pomeni nalogo spoznati in sestaviti stroje, ki bi nadomestili človeka.
Predmet je vsebinsko povezan s predmeti s področja naravoslovja in tehnike, zlasti s fiziko.
Obseg predmeta: 1 ura tedensko v 9. razredu.
Splošni cilji predmeta:
? učenci spoznajo karakteristike in vlogo posameznih komponent in podsistemov,
? urijo se reševanja problemov,
? pridobijo si kritičnost pri vrednotenju rezultatov in se vadijo predstavljati lastne zamisli in s sogovorniki, iščejo najboljše rešitve.
4. LOGIKA
Je:
•triletni program (lahko eno ali dvoletni ),
•povezava: matematika, naravoslovje, vsakdanje življenje.
Cilji:
? razvijanje logičnega mišljenja,
? jasno in utemeljeno izražanje svojih misli,
? zagovarjanje svojih stališč,
? vztrajno in urejeno delo.
Potek:
? povezovanje izjav, sklepanje, analiziranje,
? reševanje nalog: kratke, zabavne, sestavljene,
? samostojno sestavljanje nalog,
? prostovoljno sodelovanje na tekmovanju.
5. MATEMATIČNE DELAVNICE
Pri predmetu matematična delavnica se učenci ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, ter izmenjujejo svoje ideje in razumevanje matematike s sovrstniki in z učiteljem.
Čeprav se matematična delavnica pomembno navezuje na pouk matematike, so temeljne razlike med obema. Pri rednem pouku je poudarek na oblikovanju matematičnih pojmov ter na pridobivanju osnovnih proceduralnih in problemskih znanj. V matematični delavnici pa je pomembno, da učencem na zanimiv način skušamo prikazati uporabo znanj, obravnavanih pri rednem pouku.Vključujemo tudi izkustveno učenje vsebin, s katerimi se učenci srečajo kasneje pri rednem pouku in matematične vsebine navezujemo na doživljanje učencev ter matematična znanja poglabljamo v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri pouku.Tudi metode dela so drugačne, prilagojene interesom in sposobnostim učencev. Tako se poslužujemo samostojnega dela, samostojnega ali skupinskega preiskovanja, aktivnega pridobivanja izkušenj (risanje, tlakovanje, igranje, modeliranje z materiali) itd. vendar si vseskozi prizadevamo za matematično refleksijo.
Predmet je namenjen učenkam in učencem različnih matematičnih sposobnosti. Matematična delavnica sestoji iz treh enoletnih izbirnih predmetov :
Matematična delavnica 7 ( Logika, Štetje, Nenavadna aritmetika, Tlakovanja)
Matematična delavnica 8 ( Zgodovina matematike, Drugačna geometrija, Miselne igre in zanimivi miselni postopki, Geometrija s pripogibanjem papirja)
Matematična delavnica 9 (Diofantske enačbe in aritmetične uganke, Telesa in prostor, Matematična šifriranja, Fraktali)
Učni načrt vsebuje 12 sklopov, ki med seboj niso ozko povezani, se pa vsi smiselno navezujejo na redni pouk matematike. Učitelj v vsakem razredu izbere tri ali štiri od predlaganih sklopov iz učnega načrta in jih po potrebi prilagodi ter dopolni. Učenec naj načeloma obiskuje delavnico, ki se navezuje na razred, ki ga učenec obiskuje. Seveda pa so možne smiselne izjeme. Učenec lahko obiskuje delavnico za osmi ali deveti razred tudi, če ni bil udeležen v predhodnih matematičnih delavnicah.
6. OBDELAVA GRADIV
•LES
•KOVINE
•UMETNE SNOVI
Je:
? •triletni program (lahko eno ali dvoletni),
? •povezava: tehnika in tehnologija, ekonomika, organizacija dela.
Cilji:
? spoznavanje gradiv ob oblikovanju in izdelavi predmeta,
? spoznavanje principov oblikovanja, načrtovanja, obdelovalnih postopkov, izbire strojev in orodij,
? navajanje na delo v skupini, urjenje motorike rok in telesa,
? kritično in objektivno vrednotenje dela.
Potek:
? načrtovanje uporabnega izdelka,
? izbira gradiva, orodja in strojev,
? izdelovanje izdelka,
? vrednotenje dela.
7. OKOLJSKA VZGOJA
Z izbirnim predmetom, ki ga ponujamo želimo mladi generaciji privzgojiti razmišljujoče in odgovorno stališče do naraščajočih okoljskih problemov, ki povezuje razumevanje, čustveno prizadetost in smotrno akcijo. Gre za zmožnost, da tako kot pri opredeljevanju kot tudi reševanju okoljskih problemov, gledamo celostno in sistematsko.
Splošni cilji, ki jih skušamo z učenci zajeti pri okoljski vzgoji so:
? da se učenci ob neposrednem stiku z naravnim okoljem zavedo njegove vrednosti, ranljivosti, razvijajo občutek za lepoto in občudovanje ter željo po ohranjanju okoljskih vrednot,
? da spoznajo, da je večina okoljskih problemov posledica človekovih posegov v naravne procese, razumejo soodvisnost med zdravjem in dobrobitjo ljudi,
? da se uče razmišljati o posledicah današnjega ravnanja za prihodnost, spoznajo pomen in načine gospodarnega ravnanja z naravnimi viri.
IZVEDBA: Vsebinski sklopi voda, zrak, energija, tla in biotska raznovrstnost predstavljajo prvo raven, vsebinski sklopi okolje kot povezan sistem, okolje danes, včeraj, jutri in okolje in način življenja pa drugo raven. Vsako šolsko leto z učenci izberemo in obravnavamo probleme iz dveh sklopov; enega iz prve ravni, drugega pa iz vsebinskih sklopov druge ravni v skupnem obsegu 35 ( 32) ur.
METODE DELA: razprave, diskusije, didaktične igre, problemski pouk, opazovanje in eksperimenti, projektno učno delo, igre vlog, simulacije, okoljske akcije.
IZBIRNI PREDMETI IZ BIOLOGIJE
Vse vsebine se povezujejo s predmetoma naravoslovje v 7. razredu in biologija v 8. in 9. razredu osnovne šole. Učenci poglobijo, nadgradijo in razširijo znanje in izkušnje, ki so jih pridobili pri temeljnih predmetih. Pri vseh vsebinah prevladuje terensko in laboratorijsko delo.
Izbirni predmeti iz tega sklopa so oblikovani kot moduli. Vsak modul je zaključena celota. Moduli med seboj niso povezani tako, da bi moral učenec z njimi pričeti v 7. razredu in nato z njim nadaljevati. Učenec lahko izbere izbirni predmet iz tega sklopa prvič v kateremkoli razredu ( od 7. do 9. razreda).
8. RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI
Učenci:
? poglobljeno spoznajo odnose med živimi bitji in njihovim okoljem,
? spoznajo načine onesnaževanja kopnega, vode in zraka,
? seznanijo se z vplivi tehnologij, tehnik in drugih dejavnosti sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme in bivalno okolje človeka,
? z metodami neposrednega opazovanja ter laboratorijskega dela in terenskega dela, učenci vzpostavijo neposredni stik z živimi bitji,
? pridobivajo, utrjujejo in poglabljajo osnovno znanje o živem svetu ter dogajanju v okolju, da lažje razumejo ekološke zakonitosti in okoljevarsteno problematiko,
? izoblikujejo si pozitiven odnos do narave in se zavedo potrebe po ustreznem ravnanju z okoljem in po njegovem varovanju.
9. ORGANIZMI V NARAVNEM IN UMETNEM OKOLJU
Učenci:
? spozna negativne posledice človekovih posegov in njihov vpliv na okolje ter rušenje biološkega ravnovesja,
? spozna pomen biodiverzitete za okolje,
? spozna osnove gojenja organizmov v vivariju, akvariju, terariju,
? doseže čim višjo raven odgovornosti do gojenih živali,
? pridobiva znanja na lastnih raziskovanjih in opazovanjih.
10. RASTLINE IN ČLOVEK
Učenci:
? spozna zgodovinsko povezanost rastlin s človekom,
? seznani se z načinom nabiranja, priprave in uporabo zdravilnih rastlin,
? spozna pomen z zakonom zavarovanih rastlin,
? seznani se z zdravilnimi rastlinami v okolju in z njihovimi učinkovinami na zdravje ter njihov omejen obseg uporabe,
? spozna okrasne rastline, njihovo negovanje in vzdrževanje.
11. POSKUSI V KEMIJI – POK
Jedro izbirnega predmeta POK predstavljajo eksperimenti v vsej svoji celovitosti.
Učenci vsako uro izvedejo vsaj en eksperiment, samostojno ali v majhnih skupinah.
Nekaj eksperimentov, ki smo jih že izvedli: ločevanje zmesi, destilacija vina, kristalizacija, določanje gostote snovi, pridobivanje ogljikovega dioksida, gasilni aparat iz jajčnih lupin, pokalni plin, sublimacija joda, sinteza železovega sulfida, sežig magnezija, izdelava prazničnih iskric, črni smodnik, razkroj kalijevega permanganata, razkroj vodikovega peroksida, dokaz kisika, absorbcija na aktivnem oglju, utekočinjeni plini in izdelava sladoleda…. Sledijo pa še elektroliza, titracija, izdelava mila, izdelava preprostih steklenih izdelkov…
Pri delu uporabljamo varnostne liste, zloženke, plakate, leksikone, knjige in medmrežje.
Učenci delajo eksperimente po pisnih in ustnih navodilih, sami pripravijo večino potrebnega in se tudi sami primerno zaščitijo (zaščitni predpasnik, očala, rokavice). Rezultate in opažanja zapisujejo na delovni list. Delo je zanimivo in pestro, vendar pa zahteva resnost.
Predmetu je namenjena ena ura tedensko.
Splošni cilji:
- utrdijo in poglobijo znanje, razumevanje in uporabo kemijskih vsebin s pomočjo samostojnega eksperimentalnega dela,
- razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo,
- seznanijo se z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju,
- urijo se v osnovnih tehnikah laboratorijskega dela,
- razvijajo sposobnosti načrtovanja, izvajanja, opazovanja, zbiranja, beleženja, analize, postavljajo zaključke in ocenijo smiselnost rezultatov.
12. PROJEKTI IZ FIZIKE IN EKOLOGIJE
Predmet učence spozna z nekaterimi osnovnimi zakonitostmi fizike in drugih naravoslovnih predmetov, tako da izvajajo preproste poskuse ali opazujejo dogajanja v naravi in jih naravoslovno razložijo. Tako učence vzpodbudi k razmišljanju o vsakdanji uporabi fizikalnih spoznanj in o medsebojnih vplivih med okoljem in človekom.
Konkretno učenci spoznajo raznolikost pojavov v ozračju (vreme in oblaki), na tleh (padavine, snežna odeja), v tleh, v tekočih in stoječih vodah. Spoznajo osnovne fizikalne količine, ki jih je mogoče izmeriti v okolju, in ugotovijo, kako rezultate interpretirati. Spoznajo, kako se energija v okolju pretvarja v različne oblike in kako jo je mogoče uporabiti. Razumejo osnovne povezave med posameznimi elementi okolja, ozračjem ter vodo in spoznavajo vire, prenašanje in ponore onesnaževanja. Pri tem so učenci opozorjeni, kako omiliti negativne vplive na okolje.
V 30-ih urah učenci napravijo okoli 15 vaj. Vaj je več in učenci jih lahko, ob dogovoru, izbirajo sami. Delo poteka pretežno individualno ali v skupini. Predmet ponuja lahkoten poglobljen uvod v poznejša resnejša naravoslovna raziskovanja.
13. PROJEKTI IZ FIZIKE IN TEHNIKE
Izbirni predmet projekti iz fizike in tehnike je v predmetniku 9-letne osnovne šole umeščen v 9. razred.
Idealno je fiziko poučevati skozi delo na projektih, kar predlaga pričujoči predmet. Ti projekti so lahko enourni demonstracijski poskusi, ki jih izvaja učitelj v sodelovanju z učenci, lahko pa so tudi večtedenski projekti s terenskim delom.
Splošni cilji predmeta:
? učenci pridobijo novo znanje ob nalogah, ki jih samostojno in aktivno rešujejo,
? primerjajo, vrednotijo in tehtajo argumente,
? učenci se učijo medsebojnega komuniciranja.
14. RAČUNALNIŠKI PREDMETI
Pouk računalništva je v novi devetletni šoli organiziran v treh stopnjah, ki se med seboj nadgrajujejo. Prva stopnja se imenuje urejanje besedil in ustreza začetnemu pouku računalništva, druga stopnja je nadgradnja prve in se imenuje omrežja, ta ustreza nadaljevalnemu nivoju znanja, zadnja, tretja stopnja, multimedija, ustreza izpopolnjevalnemu nivoju računalniškega znanja. Načelno naj bi učenci začeli s predmetom urejanje besedil, nato prešli na omrežja in na koncu na multimedijo. S poukom računalništva lahko učenci začnejo v kateremkoli razredu tretje triade, to je v 7., 8., ali 9. razredu. Tako so pri pouku lahko učenci zbrani iz različnih razredov. Ime nivoja ne pomeni vsebine, temveč samo poudarek na določeni snovi. Pomembnejši sklopi, na katerih učenci na vseh stopnjah pridobivajo znanje, so: urejanje besedil (Word), delo s preglednicami (Excel), slikovno oblikovanje (CorelDraw, Slikar, FrontPage Image Editor…), delo z datotekami ( Raziskovalec, Win.., ), delo v Spletu (MS FrontPage, MS Outlook, …), programiranja (makro ukazi in programiranje v VisualBasic for aplication, Logo, HTML). Pouk je prilagojen predznanju učencev. Učenci nadgrajujejo svoje znanje od tam, do koder so, v dosedanjem spoznavanju računalništva, prišli. Delo je večinoma individualno, redkeje v dvojicah. Ogrodje dela je problemsko zasnovan pouk, torej se pričakuje na koncu nek uporaben izdelek. Učenci lahko s svojimi željami in idejami usmerjajo vsebino pouka.
15. RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA
Kdaj ga lahko izbereš?
Izbereš ga lahko v 9. razredu devetletke.
Kaj je pri izbirnem predmetu posebnega?
Izbirni predmet vključuje veliko terenskega dela v domačem kraju ali v okolici šole.
Kaj se boš pri izbirnem predmetu naučil?
S terenskim delom boš ugotovil geološko zgradbo, značilnosti reliefa, podnebja, prsti, rastlinstva in vodovja v domačem kraju, značilnosti prebivalstva, naselij, gospodarstva, oskrbe in prometa, vplive človeka na pokrajino in varstvo okolja ter naravne in kulturne dediščine v domačem kraju.
Kakšne sposobnosti boš pri izbirnem predmetu pridobil?
Spoznal boš preproste metode geografskega terenskega raziskovanja, zlasti neposrednega opazovanja, uporabo kart, preproste meritve in načine dokumentiranja ugotovljenega. Znal boš ovrednotiti ugotovljene značilnosti naravnogeografskih in družbenografskih pojavov in procesov v domači pokrajini, načine onesnaževanja in predlagati možne oblike varovanja naravnega okolja za prihodnje generacije. Navezoval boš stike z domačimi ljudmi in spoznaval njihove želje in interese. Postal boš odgovoren krajan, ki bo znal oblikovati lastno stališče in predlagati rešitve za izboljšanje stanja v domačem kraju.
16. RISANJE V GEOMETRIJI IN TEHNIKI
Je:
? enoletni program,
? povezava: matematika, tehnika in tehnologija, vsakdanje življenje.
Cilji:
? spoznajo postopke prostorske predstavitve predmetov,
? povežejo znanja in izkušnje o grafični predstavitvi teles iz različnih predmetnih področij in iz življenjskega okolja,
? smiselno uporabijo skiciranje, risanje z risalnim in računalniškim grafičnim orodjem.
Potek:
• skiciranje, načrtovanje različnih predmetov z risalnim orodjem,
• risanje z računalniškim grafičnim orodjem,
• izdelovanje tehnčne in tehnološke dokumentacije.
17. ROBOTIKA V TEHNIKI
Robotika v tehniki je enoletni tehnični izbirni predmet, pri katerem učenci pridobivajo osnovna spoznanja o geometriji in konstrukciji tipičnih oblik robotskih rok, o elektronskih krmiljih, ki so potrebna za računalniško vodenje, o čutilnikih (senzorjih), ki omogočajo povratno delovanje na krmilje. Spoznajo različna področja, v katerih ima robotika pomembno vlogo. Pri pridobivanju praktičnih izkušenj si pomagajo z uporabo ustreznih didaktičnih sestavljank, s katerimi gradijo delujoče, računalniško krmiljene modele strojev, naprav in robotskih rok.
Pouk je zasnovan praktično, z delom na projektnih nalogah.
Predmet je vsebinsko najbolj povezan z naravoslovjem in tehniko, tehniko in tehnologijo, računalništvom, matematiko (geometrijo) in fiziko.
Učenci in učenke lahko izberejo predmet v 8. razredu.
Splošni cilji predmeta:
? spoznavajo osnovne pojme robotike in računalniško vodene proizvodnje,
? berejo, rišejo in sestavljajo sheme električnih krmilj in razumejo njihovo delovanje,
? načrtujejo in s sestavljankami izdelajo različne računalniško krmiljene modele,
? poznajo vlogo računalniškega vmesnika pri krmiljenju strojev in naprav,
? pridobivajo in uporabijo informacije in znanja s področja robotike,
? spoznavajo poklice s področja elektronike, elektrotehnike, računalništva.
18. NAČINI PREHRANJEVANJA
Cilji predmeta: učenci spoznajo načela zdrave prehrane z vidika varovanja in ohranjanja zdravja, spoznajo načine prehranjevanja v različnih starostnih obdobjih življenja in prehrano v izrednih razmerah. Z načinom prehranjevanja označujemo različne vrste prehrane ljudi – tradicionalno, ki temelji na narodnih jedeh, in drugačno, ki vključuje vegetarijanstvo, makrobiotiko in bio prehrano. V različnih starostnih obdobjih organizem potrebuje drugačne hranilne snovi v drugačnih razmerjih. Učenci spoznajo tudi prehrano v izrednih razmerah, ki je vezana na okolje in stanje, v katerem smo v danem trenutku. Takrat je zelo pomembno poznati načine, kako se oskrbeti s hrano iz trenutno dostopnih virov, da vseeno zadostimo potrebam organizma.
Predmet se izvaja v učilnici gospodinjstva, prehrana v posebnih razmerah pa tudi v naravnem okolju.
19. SODOBNA PRIPRAVA HRANE
Cilji predmeta: učenci spoznajo pomen zdrave hrane, ki nam zagotavlja in ohranja zdravje. Učijo se o pomenu varne, varovalne in uravnotežene prehrane ter spoznavajo načine priprave. Razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani v smislu zagotavljanja znanja. Spoznajo hranilne snovi, ki jih mora vsebovati celodnevni obrok, da zadostimo potrebam organizma. Potrebe po hranilnih snoveh se naučijo razporediti na posamezne obroke in opredeliti nepravilnosti v zvezi s prehranjevalnimi navadami, ki lahko slabšajo zdravje ali so vzrok različnih bolezni. V povezavi z vsemi do sedaj naštetimi dejavnostmi se pri praktičnih vajah seznanijo s tehnološkimi postopki priprave jedi, kjer bi zaradi nevednosti lahko povzročili spremembe glede hranilne vrednosti, jedi pa morajo ustrezati kriterijem zdrave prehrane.
Pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi prehrambne navade in jih opredelimo kot koristne oziroma škodljive, še posebej poudarimo vlogo zajtrka za uspešen delovni dan.
20. ŠAH
Izbirni predmet šah je sestavljen iz treh delov: šah 1 – šahovske osnove, šah 2 – šahovsko kombiniranje in šah 3 – šahovska strategija. Posebej bi rad poudaril, da za šah 1 – šahovske osnove ni potrebno imeti predznanja. Imena povedo tudi vsebino dela pri posameznem sklopu.
ŠPORTNI PREDMETI
21. IZBRANI ŠPORT-NOGOMET
Praktične vsebine:
• spopolnjevanje osnovnih in učenje zahtevnejših tehničnih elementov: elementi brez žoge (odkrivanje, varanje, skoki), elementi z žogo (poigravanja, vodenja, varanja, podajanja, sprejemanja, odvzemanje žoge, udarjanja),
• spopolnjevanje osnovnih in učenje zahtevnejših taktičnih elementov: odkrivanje in napadanje v igrah 3a, 2a, 3:2, dvojna podaja, igra 2:2 v omejenem prostoru, igra 5:5 do 7:7 na dvoje malih vrat z idividualnim in conskim pokrivanjem,
• vodena igra, igra na dveh do treh igralnih mestih.
Teoretične vsebine:
• pravila igre, sodniški znaki.
Raven znanja:
• uspešna uporaba osnovnih in zahtevnejših tehničnih ter taktičnih elementov v igri, obvladovanje nalog igralcev na posameznih igralnih mestih.
IZBRANI ŠPORT-GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO
Praktične vsebine:
• gimnastične vaje,
• akrobatika: preval naprej in nazaj, preval letno na mehke blazine, premet v stran, stoja na rokah, povezovanje elementov,
• gred (učenke): kratka sestava z obveznimi elementi (hoja, obrat, drža, skok, seskok)
• preskoki: raznožka, skrčka,
• mala prožna ponjava: osnovni skoki,
• vaje v vesi in opori: plezanje po žrdi, vaje na drogu in bradlji,
• ritmika (učenke): poljubna sestava s pripomočkom po izbiri (trak, kolebnica, obroč ali žoga).
Teoretične vsebine:
• vaje za pravilno držo,
• vaje za moč in gibljivost,
• pomoč in varovanje – osnovni prijemi
Raven znanja:
• samostojno sestavljanje kompleksa gimnastičnih vaj,
• poljubne vaje na preskoku, bradlji ali drogu, parterju in gredi (učenke),
• vaje s pripomočkom po izbiri (učenke)
• osnovni skoki z male prožne ponjave.
22. ŠPORT ZA SPROSTITEV
SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA, TENIS, NAMIZNI TENIS
Splošna kondicijska vadba
Praktične vsebine:
• vaje za vzdrževanje in razvoj različnih pojavnih oblik moči, hitrosti, koordinacije gibanja, gibljivosti ter vzdržljivosti,
• ugotavljanje in spremljanje gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti ter telesnih značilnosti.
Teoretične vsebine:
• različni sodobni programi kondicijske priprave,
• vrednotenje spremljave gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesnih značilnosti.
Raven sposobnosti in znanja:
• učenci razvijajo oziroma vzdržujejo raven gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na stopnji, ki prispeva k skladnemu telesnemu razvoju in omogoča učinkovitost v gibanju,
• naučijo se spremljati svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti ter izbrati oblike in vaje, s katerimi jih bodo izboljšali.
Tenis, namizni tenis
Praktične vsebine:
• učenje in spopolnjevanje tehničnih in taktičnih elementov namiznega tenisa (servis, forhend, bekend, bekend servis, forhend servis, forhend spin, forhend in bekend rezane žoge, forhend in bekend štop udarec…),
• turnir posameznikov, turnir dvojic,
• učenje in spopolnjevanje tehničnih in taktičnih elementov tenisa (osnovni forhend in bekend udarec, dvoročni bekend, bekend rezani udarci, ravni lob, forhend smeš, forhend in bekend volej, ravni servis…),
• turnir posameznikov, turnir dvojic.
Teoretične vsebine:
• pravila igre (posamezniki, dvojice), sodniški znaki, pravila vedenja pri športnem udejstvovanju (tenis, namizni tenis), vplivi športno - rekreativnega udejstvovanja na zdravje.
Raven sposobnosti in znanja:
• uspešna uporaba osnovnih in zahtevnejših tehničnih in taktičnih elementov v igri; spoznavanje in spopolnjevanje športnih znanj ter oblik vedenja, ki omogočajo varno in kulturno ukvarjanje z izbranim športom; poznavanje pomena športne rekreacije za zdravje ljudi.
POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO, KOLESARJENJE, ROLKANJE, BADMINTON
(več ur skupaj, popoldnevi, vikendi)
Pohodništvo in gorništvo
Praktične vsebine:
• pohodi v predalpski ali alpski svet,
• orientacija v naravi.
Teoretične vsebine:
• tempo hoje, pitje tekočine in termoregulacija,
• vpliv hoje na organizem
• varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
• prva pomoč pri praskah, ranah, žuljih, zaščita pred mrčesom.
Raven znanja:
• učenci poznajo vpliv hoje na organizem, nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč.
Kolesarjenje
Praktične vsebine:
• osnovna tehnika kolesarjenja, vožnja po različnih terenih,
Teoretične vsebine:
• varnost pri kolesarjenju
• vzdrževanje kolesa.
Raven znanja:
• spoznavanje in spopolnjevanje kolesarjenja do stopnje, ki omogoča varno vožnjo po različnih terenih
Rolkanje
Praktične vsebine:
• osnovna tehnika rolkanja: vožnja naprej, vožnja nazaj, zavoji, ustavljanje
Teoretične vsebine:
• varnost pri rolkanju (zaščita, oprema, obnašanje v prometu)
Raven znanja:
• spoznavanje in spoplnjevanje znanja rolkanja do stopnje, ki omogoča varno vožnjo.
Badminton
Praktične vsebine:
• učenje in spoplnjevanje tehničnih in taktičnih elementov badmintona (servis, forhend, bekhend)
• igre posameznikov in dvojic.
Teoretične vsebine:
• pravila igre
Raven znanja:
• uspešna uporaba osnovnih in zahtevnejših taktičnih in tehničnih elementov v igri posameznikov in dvojic.
23. ŠPORT ZA ZDRAVJE
PLES
Praktične vsebine:
• družabni plesi svetovnega plesnega programa – začetna stopnja,
• različni programi aerobike:
o osnovna gibanja (osnovni koraki, poskoki., povezovanje elementov v koreografije),
o Thai bo (osnovni udarci z rokami in nogami, koreografije),
o krepilne vaje ( prosto in z gumicami),
o joga, sproščanje ( osnovne asane, vodeno sproščanje na različne načine).
Teoretične vsebine:
• kultura obnašanja na družabnih in plesnih prireditvah; vplivi športno-rekreativnega udejstvovanja na zdravje.
Raven znanja:
• dva plesa svetovnega plesnega programa,
• aerobika – skupinska koreografija.
ODBOJKA
Praktične vsebine:
• spopolnjevanje osnovnih tehničnih elementov,
• učenje zahtevnejših tehničnih in taktičnih elementov,
• igra 6: 6 na skrajšanem ali normalnem igrišču.
Teoretične vsebine:
• pravila igre,
• sodniški znaki.
Raven znanja:
• uspešna uporaba osnovnih tehničnih in taktičnih elementov v igri 6:6.
24. ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI
Kdaj ga lahko izbereš?
Izbereš ga lahko v 8. razredu devetletke.
Kaj je pri izbirnem predmetu posebnega?
Na zanimiv in sodoben način (video, internet) izveš, kako so ljudje prilagodili svoje življenje različnim klimatskim in drugim pogojem na Zemlji. Predmet vključuje tudi navezovanje stikov z vrstniki v oddaljenih krajih in spoznavanje njihovega načina življenja.
Kaj se boš pri izbirnem predmetu naučil?
Natančneje boš spoznal naravo in življenje ljudi v tropskih deževnih gozdovih, v monsunskih območjih, v puščavskem in polpuščavskem svetu, v visokih gorah, na potresnih območjih, ob vulkanih, v polarnih območjih in ob Sredozemskem morju.
Kakšne sposobnosti boš pri izbirnem predmetu pridobil?
Razširil boš prostorske predstave o svetu, razumel boš, zakaj so navade in način življenja ljudi na izbranih območjih na Zemlji drugačne kot pri nas doma. Mogoče bo izginil kakšen predsodek o ljudeh, ki živijo na drugih koncih sveta. Razumel boš odvisnost človeka od narave in pomen varovanja le-te za prihodnje generacije.
B) DRUŽBOSLOVNO HUMANISTIČNI PREDMETI |
1. FILOZOFIJA ZA OTROKE
Izbirni predmet FILOZOFIJA ZA OTROKE lahko učenci 9-letne osnovne šole izberejo v zadnjih treh razredih. Predmet je trileten (7.razred: KRITIČNO MIŠLJENJE, 8. razred: ETIČNA RAZISKOVANJA, 9. razred: JAZ IN DRUGI), vendar je vsako leto samostojna celota, ki ne zahteva udeleženosti pri pouku leto poprej.
Predmet FILOZOFIJA ZA OTROKE ob obravnavi različnih filozofskih problemov meri predvsem na samostojno mišljenje učencev in razvoj višjih miselnih in komunikacijskih spretnosti. Temelji na dodelanem in preizkušenem programu filozofije za otroke (avtorja M. Lipmana), ki je razširjen v svetu. Osnovna metoda je vodena diskusija, ki se sproži ob zgodbah iz čitank. Razpravlja se o filozofskih vprašanjih, ki so predstavljena tako, da so otrokom blizu. V nasprotju s prepričanjem, da je za filozofijo potrebna določena starost in življenjska izkušnja, ta program temelji na prepričanju, da je prav otroštvo psihološko razvojno obdobje, ko je pravi čas za oblikovanje višjih miselnih procesov. Filozofski problemi, prevedeni v zgodbe iz življenja otrok, o katerih se diskutira pri pouku, namreč učinkovito razvijajo mišljenje. Program ustreza otroški radovednosti in čudenju nad svetom. Obravnava zanimive vsakdanje teme: jaz, moje sposobnosti, resnica, laž, skrivnost, sreča, odnos do ljudi, zaupanje, dobrota, prijateljstvo, pravičnost … Spodbuja učence k čudenju, spraševanju in iskanju ustvarjalnih rešitev. Zgodbe o vsakodnevnih pojavih pomagajo učencem najti pot do lastnih stališč o izpostavljenih pojmih. Sodelovanje v skupinskem dialogu razvija komunikacijske sposobnosti in spretnosti učencev (pozorno poslušanje, argumentiranje stališč, komentiranje mnenj drugih, kulturno sodelovanje v diskusijski skupini). Ob vsem tem se razvijajo sposobnosti za življenje in medsebojne odnose (humanost, strpnost …).
Ne gre torej za neko teorijo o zgodovini filozofije, različnih filozofih, težkih filozofskih tekstih, polnih nerazumljivih besed … (za to je pri teh letih res še prezgodaj), ampak za razpravljanje o ključnih filozofskih vprašanjih, ki so blizu razmišljujočim glavam že pri dvanajstih, trinajstih letih.
2. PLESNE DEJAVNOSTI
Ples je tista umetnostna zvrst, pri kateri lahko učenci v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo kot posamezniki in v skupini. Ples kot predmet osnovnošolske vzgoje pomaga pri oblikovanju celostne podobe vsakega človeka, marsikdaj pa deluje tudi preventivno in terapevtsko pri različnih motnjah, ki jih povzročajo duševne obremenitve mladih med šolanjem. Hkrati si učenci prek plesa pridobijo možnosti telesnega izražanja, ki je enako pomembno kot besedno izražanje, poleg tega je pomemben spodbujevalec doživljanja in razmišljanja vsakega človeka.
Zato pomeni razvijanje in doživljanje plesa pri otrocih v osnovni šoli razvijanje celotnega telesnega potenciala tako občutljivega bitja, kot je otrok. Ples mu bo v oporo v poznejšem življenju.
Ples je bil od nekdaj del družbenega življenja, ki ga je moral vsakdo usvojiti že v rosno mladih letih. Današnji otrok, ki je pravzaprav odrezan od nekdanjih korenin in prvobitnega delovanja, bi moral imeti pravico, da si pridobi svojo izgubljeno vitalno življenjsko energijo, ki mu bo dovoljevala normalen razvoj.
Vse te razsežnosti osnovnošolske plesne vzgoje, ki si jih pridobivajo učenci v času in prostoru, so izjemno pomembne. Učenci si jih pridobivajo pri izbirnih predmetih ples, ljudski plesi in starinski in družabni plesi. Vsak od njih dopušča izbor posameznega enoletnega programa.
3. GLASBENI IZBIRNI PREDMETI
Temeljni namen glasbenih izbirnih predmetov je, da učenci uresničujejo svoje interese za glasbeno umetnost in kulturo. Omogočajo ustvarjalnost in raziskovanje, kar spodbuja in navaja na trajno sodelovanje v glasbeni kulturi. Predmeti so zasnovani tako, da v njih lahko uspešno sodelujejo učenci z različnimi glasbenimi zmožnostmi in izkušnjami. Uresničujejo se v izbirnih predmetih ansambelska igra, glasbena dela in glasbeni projekt.
CILJI GLASBENIH IZBIRNIH PREDMETOV
Splošni cilji glasbenih izbirnih glasbenih predmetov so:
? da učenci ob glasbenih vrednotah ozaveščajo pomen uresničevanja kulturnih potreb;
? se ob glasbi sproščajo in se z njo ukvarjajo tudi v prostem času;
? ob glasbi razvijajo odgovornost za skupno sodelovanje ter vrednotijo dosežke.
ANSAMBELSKA IGRA: Učenci poustvarjajo vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne vsebine. Pri tem izbirajo sestave po svojih nagnjenih in zmožnostih. S tem se navajajo na samostojno orientacijo v izbranih partiturah, izražanje ustvarjalnih zamisli z različnimi glasbenimi sredstvi, na zapis lastnih zamisli ter javno izvajanje.
GLASBENA DELA: Učenci spoznavajo tematske sklope različnih glasbenih slogov, zvrsti in žanrov. Obiskujejo glasbene prireditve, iščejo informacije o glasbi v literaturi in z računalnikom, spoznavajo medijske glasbene programe ter oblikujejo osebno zbirko zvočnih posnetkov. Tako se navajajo na sprejemanje obsežnejših glasbenih del ter razvijajo sposobnost presoje in vrednotenja glasbenih dosežkov.
GLASBENI PROJEKT: Učenci uresničujejo glasbene projekte, značilne za določen kulturni prostor in čas. Oblikujejo ali poustvarjajo glasbeno predstavo, v kateri povezujejo različne umetniške zvrsti, raziščejo določeno glasbeno področne in ga predstavijo v zbirki, šolskem glasilu ali na razstavi, ozvočijo določeno vsebino s sodobnimi glasbenimi mediji ter oblikujejo svoje glasbene zamisli s pomočjo računalnika.
4. GLEDALIŠKI KLUB
Ta predmet učenec lahko izbere v 7., 8. ali 9. razredu osnovne šole. Vsebine izbirnega predmeta želijo navdušiti in usposobiti učenca za:
? iskanje odgovorov na vprašanja o tem, kaj je in kakšno je gledališče,
? ustrezno gledanje gledaliških predstav,
? samostojno razčlenjevanje dramskih besedil,
? oblikovanje krajših dramskih prizorov.
Delo bo potekalo na:
? spoznavni ravni: posredovanje informacij o gledališču, dejavnosti v gledališču, vrsta dramskih besedil, poklici v gledališču, kako nastane predstava...,
? izkustveni ravni: tehnika dihanja, govora, značilnosti gledališke govorice, improvizacija, mimika, pantomima, priprava kratkih prizorov, recitacije, praktične vaje.
Za izbirni predmet GLEDALIŠKI KLUB potrebuješ veselje za odkrivanje skrivnosti gledališča.
Predmetu je namenjenih 35 ur pouka.
5. LITERARNI KLUB
je kot izbirni predmet del obveznega programa 9-letne osnovne šole. Namenjena mu je 1 ura pouka tedensko. Namenjen je predvsem učencem, ki radi berejo.
Predmet zajema dve področji:
? bralni klub:
? spoznavali bomo kakovostno in raznovrstno leposlovno književnost,
? se o prebranem pogovarjali,
? predstavljali in utemeljevali stališča o prebranih delih.
? leposlovno pisanje:
? ustvarjali bomo doživljajska in domišljijska besedila,
? pisali pesmi,
? pisali strokovna besedila o književnosti.
KNJIŽNI MOLJ
Ker sem pravi knjižni molj,
ne vem več, kaj je glavobol.
Knjiga prežene mi skrbi,
z njo spoznavam, kaj junakom se godi.
V knjižnici sem stalni gost,
včasih imajo me zadost.
Polno knjig v torbo naložim
in domov brat odhitim.
(A Gotar in U. Cerar)
Če si tudi TI knjižni molj, naj bo tvoj izbirni predmet LITERARNI KLUB.
6. LIKOVNA SNOVANJA
Izbirni predmet likovne vzgoje - likovno snovanje je s svojimi vzgojno-izobraževalnimi nalogami pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega predmeta likovna vzgoja. Oblikuje pomembne osebnostne dejavnike učenca: emocionalne, socialne, motorične in spoznavne. Vsebine predmeta so po posameznih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih učenec usvaja in nadgrajuje glede na svojo likovno zmožnost.
Celotna dejavnost predmeta temelji na odkrivanju in razvijanju učenečeve ustvarjalnosti. Predstavlja nadaljevanje in usmerjanje likovnega raziskovanja sveta, odkrivanje posebnosti likovnega izražanja in njeno nadgrajevanje ter poglabljanje posluha tako za likovna dela umetnikov, kakor tudi uporabnih predmetov v okolju. Pomemben cilj predmeta je priprava učenca na sodelovanje v kulturnem življenju ožjega in širšega okolja in razumevanje sodobne vizualne komunikacije.
Ob komunikaciji in interakciji z učiteljem pri teoretičnem in praktičnem delu učenec pri predmetu razvija občutljivost zaznavanja, likovnoustvarjalno mišljenje, čustva, vizualni spomin, domišljijo in motorične spretnosti. Z likovno izraznimi sredstvi v različnih materialih predstavijo miselne modele predmetov in pojavov iz narave in okolja na sproščen in ustvarjalen način in osmislijo teoretično delo.
7. NEMŠČINA
V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuji jezik čedalje večji pomen tudi v vzgoji in izobraževanju. Še posebej velja to za nemščino, jezik naših sosedov Avstrijcev, in ne nazadnje ne tako oddaljenih Nemcev ter Švicarjev.
Zato ima v osnovni šoli nemščina kot tuj izobraževalni jezik splošnoizobraževalni in posebni pomen.
Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci usvajajo in razvijajo pri pouku tujega jezika, so najprej pomembne zaradi neposredne uporabnosti za učence, pozneje za njihovo poklicno in nenehno izobraževanje. Tako, že poleg na prvi pogled očitnih uporabnih značilnosti, pouk nemščine tudi neposredno prispeva k spoznavnem razvoju učencev in širjenju njihove vednosti o možnostih jezikovnega sporazumevanja ter spoznavanja tujih kultur. Z navajanjem k jezikovni interakciji pa razvija tudi njihove sposobnosti navezovanja osebnih, družbenih in medkulturnih stikov, ki so pomembni za življenje v skupnosti.
Vsebine, ki jih učenci slušno, bralno in govorno ter pisno obdelajo pri nemščini 1 so: šola, družina, prosti čas, datum, letni časi prazniki in barve. Pri tem se naučijo nekoga pozdraviti, opravičiti se, predstaviti sebe in člane družine, opisati delo v šoli, napisati kratko pismo ipd.
S spoznavanjem podobnosti in razlik med slovenskim, nemškim in angleškim jezikovnim sistemom si razvijajo svojo jezikovno zavest ter medkulturno vedenje.
8. FRANCOŠČINA
Francoski jezik je eden izmed dveh delovnih jezikov Organizacije Združenih Narodov in Evropske Unije. Potrebe po znanju tega jezika, tako v procesu približevanja Slovenije Evropski Uniji kot v okviru mednarodnih gospodarskih izmenjav, so velike in hitro naraščajo. Enako je na področju izobraževanja. Znanje francoskega jezika nudi ne le širše možnosti pri študiju in v poklicnem življenju, temveč učenca tudi osebnostno bogati, saj mu odpira vrata v eno najzanimivejših in najbogatejših kultur sveta: v francosko zgodovino, književnost, umetnost in znanost.
Pri pouku francoskega jezika kot izbirnega predmeta učenci razvijajo občutljivost za glasovno podobo francoskega jezika, prepoznavajo in oblikujejo prosta govorna sporočila in besedila; osvajajo posamezna jezikovna sredstva tega jezika na glasovni, besedni, oblikoslovni in skladenjski ravni; spoznavajo osnove francoskega pravopisa; razvijajo zanimanje za francoski jezik in pridobivajo dolgoročno motivacijo ter pripravljenost za učenje tega jezika.
Obravnavani tematski sklopi, ob upoštevanju zanimanja učencev in aktualnosti dogodkov, so vsakdanje situacije, osebni podatki, družina, prijatelji, stanovanje, šola, mesto, promet, šport, glasba, igre, prosti čas, oblačila, prehrana, zdravje, čas, praznovanja, živali, rastline, počitnice, potovanja in kulturne zanimivosti.
Spoznavanje nekaterih značilnosti francoske kulture razvija pri učencih humanistični odnos do sveta, poglablja njihova spoznanja o njem in omogoča doživljanje kulturnih vrednot. Ob primerjanju francoske kulture z lastno in spoznavanju njenih posebnosti učenci razvijajo strpen odnos do drugačnosti ter utrjujejo svojo kulturno identiteto.
9. RETORIKA
Pri izbirnem predmetu retorika se učenci učijo javnega nastopanja in izražanja svojih stališč. Retoriko spoznavajo kot veščino uspešnega prepričevanja in utemeljevanja. S spoznavanjem sestavnih delov retorične tehnike razumejo, kako lahko oblikujejo prepričljive govore. Učenci poslušajo, berejo in razčlenjujejo besedila drugih in tvorijo lastna govorjena in pisna besedila. S tem razvijajo svoje sporazumevalne spretnosti v različnih govornih položajih.
V šolskem letu učenci dobijo dve oceni za samostojni govorni nastop in eno za razčlenitev govora. Kar se pri pouku retorike naučijo, lahko s pridom uporabijo pri vseh drugih šolskih predmetih in v življenju na sploh.
10. ŠOLSKO NOVINARSTVO
je del sklopa treh izbirnih predmetov, ki nadgrajujejo predmet slovenščina. Ta sklop predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti znanj v okviru predmeta slovenščina, upošteva interese otrok in uravnoteženost področij umetnostnega in neumetnostnega jezika.
Predmet se navezuje na bogato izročilo osnovnošolskih novinarskih in dopisniških krožkov ter uredništev šolskih glasil. V praktičnem delu z besedili (branje in pisanje) učenci sprejemajo in tvorijo neumetnostna besedila ter se usposabljajo za ustvarjalno in kritično sprejemanje publicističnih/propagandnih besedil. Predmet ponuja tudi možnosti raziskovalne dejavnosti na področju slovenskega jezikoslovja ter ljudskega izročila (zbiranje ljudskega gradiva).
Kaj torej učenci počnejo pri šolskem novinarstvu?
Berejo različne časopisne članke in jih analizirajo, sledijo aktualnim člankom v časopisih in revijah in jih predstavljajo pri uri (recimo o skupini Be Pop), pišejo različne članke o šoli, prostem času, hobijih in bodo izdali poseben časopis (učenci so sami izbrali ime časopisa), dopolnjujejo svoje znanje slovenskega knjižnega jezika, spoznavajo delo novinarjev (planiran obisk TV ali neke časopisne redakcije). Učenci spoznajo, kaj je to vest, poročilo, reportaža, anketa, intervju, kometar, članek, ocena in jih tudi sami pišejo.
Pouk poteka v obliki sestankov redakcije, skupinskega dela, pogovorov. Delo je tudi terensko (intervjuji, ankete). Delo je pestro, razgibano, zabavno, a hkrati tudi zelo poučno.
Predmet lahko izberejo učenci v 7., 8. ali 9. razredu in poteka eno uro na teden, na leto 35 ur.
11. TURISTIČNA VZGOJA
Turizem smo ljudje, Slovenija pa turistično zanimiva dežela. Prihodnost naše države ima lepo priložnost v razvoju turizma. Predmet skuša učencem spodbuditi zanimanje za turizem kot možno izbiro poklicnega dela, vključevanja v razvoj kraja, ohranjanja naše naravne in bogate kulturne dediščine.
Predmet povezuje in nadgrajuje znanje, ki so ga učenci pridobili pri geografiji, zgodovini, slovenščini, gospodinjstvu, likovni in glasbeni vzgoji, naravoslovju ter pri interesnih dejavnostih, zlasti pri turističnem krožku.
Učenci spremljajo domači kraj, razmišljajo o turističnem razvoju, opravljajo terensko delo, obiščejo turistično agencijo, kuhajo, pripravijo radijski in TV oglas, prospekt itd. Delo je pestro in zanimivo, spoznavajo ljudi, razvijajo sposobnost javnega nastopanja in kulturnega pogovora.
Raziskujmo, bogatimo sebe in druge.
12. VERSTVA IN ETIKA
Izbirni predmet VERSTVA IN ETIKA navaja in pripravlja učence, da zrelo premišljujejo ter se sproščeno in spoštljivo pogovarjajo o religiji ter osebnih in družbenih vprašanjih, ob katerih se pojavlja. Z vidika nadaljnjega izobraževanja se bo učencem tovrstno znanje zlasti obrestovalo pri družboslovnih predmetih, predvsem slovenskem jeziku in književnosti, zgodovini, geografiji, filozofiji, sociologiji …, saj je tovrstna tematika pogosto vpeta oziroma povezana s snovjo pri teh predmetih in se pogosto predpostavlja poznavanje določenih osnov s področja verstev.
Predmet je nekonfesionalen, kar pomeni, da ne gre za uvajanje v določeno religijo in vzgajanje zanjo. Ne pričakuje se pripadnost učencev in učiteljev isti veroizpovedi, niti se ne preverja verske opredeljenosti. Tako je predmet namenjen vsem: učencem, ki obiskujejo verouk in imajo doma krščansko religiozno vzgojo, pripadnikom drugih religij in učencem brez domače religiozne vzgoje in opredelitve.
Izbirni predmet VERSTVA IN ETIKA lahko učenci 9-letne osnovne šole izberejo v zadnjih treh razredih. Predmet je trileten (Verstva in etika I, II, III), a je možna izbira tudi samo eno ali dve leti. Snov je pri pouku razdeljena po določenih sklopih oziroma temah, med katerimi so nekatere obvezne, nekatere pa izbirne (izbere jih učitelj ob upoštevanju interesov učencev).
Verstva in etika I: 1. Verstva sveta – svetovi verstev, 2. Krščanstvo, 3. Islam, 4. Budizem, 5. Vzori in vzorniki, 6. Enkratnost in različnost, 7. Judovstvo, 8. Azijska verstva, 9. Tradicionalne religije, 10. Nova religiozna gibanja, 11. Reševanje nasprotij – dogovarjanje in/ali nasilje, 12. Človek in narava.
Verstva in etika II: 1. Ljudje in verstva – religijska kultura, 2. Religije: skupnost, obredi, simboli, izkustvo, 3. Življenjska vodila religij, 4. Svoboda, vest, odgovornost, 5. Družina, 6. Prijateljstvo, ljubezen, spolnost, 7. Delo in poklic, 8. Religijske skupnosti – družbene skupnosti, 9. Magija, okultizem, religija, 10. Egocentričnost in solidarnost v stiskah, 11. Sanje, želje, cilji, razočaranja.
Verstva in etika III: 1. Biblija: Stara in Nova zaveza, 2. Krščanstvo in zahodna civilizacija, 3. Religije in vprašanje smisla življenja, 4. Rast krščanstva in njegove delitve, 5. Razsvetljenstvo, 6. Krščanska inspiracija v delovanju pomembnih osebnosti slovenske zgodovine, 7. Verska (ne)strpnost, verske vojne, 8. Znanost in vera, 9. Ateizem in humanizem.
13. VZGOJA ZA MEDIJE - RADIO
Kdaj ga lahko izbereš?
Izbereš ga lahko v 7., 8. ali 9. razredu devetletke.
Kaj je pri izbirnem predmetu posebnega?
Preizkusil se boš v svojih govornih sposobnostih, saj bomo posneli več radijskih oddaj različnih novinarskih zvrsti. Obiskali bomo tudi eno od bližnjih radijskih postaj.
Kaj se boš pri izbirnem predmetu naučil?
Spoznal boš skupne značilnosti medijev, nastanek in značilnosti radia, delitev radijskih postaj, novinarsko etiko, oglaševanje in propagando, oblikovanje medijske realnosti, delo novinarja pri radiu in različnost medijskega občinstva.
Kakšne sposobnosti boš pri izbirnem predmetu pridobil?
Postal boš medijsko kritični posameznik, ki bo znal analizirati in ovrednotiti medijska sporočila, ceniti demokracijo in svobodo medijev ter prepoznati vlogo oglaševanja in propagande. Uril se boš v razmišljanju, izražanju mnenj, zastavljanju zanimivih vprašanj, poslušanju različnih mnenj in razpravljanju ter oblikovanju govornih prispevkov. Razvijal boš svoje govorne sposobnosti.
14. VZGOJA ZA MEDIJE-TELEVIZIJA
Vzgoja za medije – televizija je enoletni predmet v sklopu treh s področja medijske vzgoje (ob tisku in radiu). Učenci ga lahko izberejo kadarkoli, saj ni omejitev glede predznanja.
Uvod v izbirni predmet je spoznavanje osnovnih teoretičnih pojmov s področja množičnega komuniciranja s poudarkom na televiziji. V nadaljevanju učenci na osnovi svojih izkušenj in ankete analizirajo gledalne navade (kdaj, kaj, kako, zakaj gledajo TV) in skušajo kritično razmišljati o svojih gledalnih navadah ter jih primerjati z drugimi skupinami ljudi.
Sledi spoznavanje kratke zgodovine nastanka televizije (tehnični dosežki, nastanek TV produkcije, prvi slovenski TV-program).
Televizijsko prikazovanje je specifično. Televizija je učencem hkrati najbližji in najpopularnejši medij. Nastanek TV oddaje ima svoja pravila, zato pričnemo s kratko analizo primera, nato pa učenci pridobijo nekaj osnov za pripravo TV scenarija ter pripravijo in posnamejo svojo oddajo (delo v skupinah).
Na osnovi tako pridobljenih izkušenj spoznavajo delo posameznih poklicnih profilov pri televiziji, proces nastanka oddaj različnih žanrov, spoznavajo moč, ki jo ima oblikovalec oddaje.
V drugi polovici šolskega leta obiščemo eno od TV hiš v Ljubljani, zadnje ure pa so namenjene prepoznavanju učinkov televizije na ljudi (idoli, nasilje, potrošništvo, prepričanja, stereotipi).
Tako zaokrožimo predvidene teme, preko katerih želimo učencem posredovati osnove medijske pismenosti do te mere, da bi v vsakdanjem življenju vse bolj postajali kritični TV uporabniki.
15. VZGOJA ZA MEDIJE - TISK
Kdaj ga lahko izbereš?
Izbereš ga lahko v 7., 8. ali 9. razredu devetletke.
Kaj je pri izbirnem predmetu posebnega?
Postaviš se v vlogo časopisnega novinarja tako, da oblikuješ novice, anketiraš, izvedeš intervju in druge oblike novinarskih zvrsti. Obiskali bomo uredništvo Slamnika. Napisali, uredili in izdali bomo šolski časopis.
Kaj se boš pri izbirnem predmetu naučil?
Spoznal boš skupne značilnosti medijev, nastanek in razvoj tiska, značilnosti kvalitetnega in popularnega tiska, novinarsko etiko, pomen izbire vsebin (da mediji niso zrcalo sveta, ampak ga oblikujejo), razlikoval boš oglase in propagando od novinarskega besedila in spoznal delo novinarja pri časopisu.
Kakšne sposobnosti boš pri izbirnem predmetu pridobil?
Postal boš kritični medijski posameznik, ki bo znal razlikovati med propagandnim in odgovornim novinarskim besedilom ter vrednotiti pomen novinarske etike in svobode medijev. Razvijal boš svoje komunikacijske veščine in sposobnosti izražanja mnenj, razpravljanja in sprejemanja različnih mnenj. Razvijal boš sposobnosti izražanja v pisni obliki.
16. ETNOLOGIJA
Izbirni predmet vsebuje dve temi: sodobnosti z razsežnostmi dediščine in srečanja s kulturami in načini življenja. Raziskuje dediščino in način življenja, primerja kulturne oblike v domačem okolju s slovenskim ozemljem in drugimi narodi. Spoznava načine raziskovanja dediščine, njenega ohranjanja, zbiranja in beleženja podatkov, odnos do dediščine. Proučuje posamezne sestavine načina življenja: otrok, otroške igre in igrače, jedi, oblačila, bivališča, promet, trgovanje, plese, navade in običaje, pa tudi narodni značaj, družinsko drevo, Slovence po svetu, folklorne pripovedi.
Delo bo potekalo v učilnici, knjižnici, računalnici in na terenu.
IZDAJA
Pripravljeno marca 2004
Gradivo zbrala Andreja Pogačnik Jarc, ravnateljica
Predstavitve izbirnih predmetov: učitelji in učiteljice OŠ Rodica, zunanji sodelavci in sodelavke
Viri:
- Učni načrti izbirnih predmetov,
- Zakon o osnovni šoli,
- Delovno gradivo o vsebinskih in organizacijskih vprašanjih 9-letne osnovne šole.
