Osnovna šola Rodica - projekti

Mreža UNESCO ASPnet šol Slovenije

V šolskem letu 2003/2004 se Osnovna šola Rodica aktivno vključuje v mrežo UNESCO ASPnet šol Slovenije. Na podlagi uresničevanja ciljev UNESCA se povezujemo v slovensko mrežo UNESCO ASPnet šol. Uradno je bila OŠ Rodica sprejeta v UNESCO mrežo šol na osrednji slovesnosti ob dnevu človekovih pravic, ki je bila 10. decembra 2003 v Ljubljani.

 

Učenci Petra Stražar, Tjaša Pele, Žiga Zupanek in Anže Rus so na osrednji slovesnosti slovenske mreže UNESCO ASPnet, ki je bila 10. decembra 2003 v Koloseju v Ljubljani, predstavili dejavnosti na OŠ Rodica v okviru projekta Dediščina.

PREDSTAVITEV SLOVENSKE MREŽE ŠOL UNESCO ASPnet

 

V mednarodno mrežo UNESCO Associated Schools Project Network - ASPnet , ki je bila ustanovljena 1953, je danes vključenih 171 držav po vsem svetu. V Evropi je v mrežo vključenih okrog 2100 šol, v Sloveniji, ki letos praznuje deset let delovanja ASPnet, pa 71. Centralni sedež UNESCO ASPnet je v Parizu.

Praznujemo dve pomembni obletnici UNESCA:

50 let mednarodne UNESCO ASPnet

10 let slovenske UNESCO ASPnet

Šole UNESCO ASPnet Slovenije združujejo : UNESCO cilji, vzgoja za kulturo miru, skupna načela, štirje Delorsovi stebri izobraževanja, skupni nacionalni projekti, štiri obvezne teme in mreženje (medsebojno povezovanje, izmenjava informacij in pomoč).

UNESCO CILJI

 

	Uveljaviti kulturo miru in nenasilja. Naučiti se skrbeti za ohranitev skupnega doma - planeta Zemlja. Naučiti se živeti skupaj in deliti med seboj. ASPnet šole so odprte šole za vplive znotraj sebe in vplive od zunaj . So mreža v omrežju šol, ki se ne raztrga pod raznimi pritiski. Vsaka šola je vozel v mreži, ki je nepogrešljiv, pomemben sam po sebi in ima vse odlike trdnosti.
Simboli: zastava UNESCO ASPnet Slovenije in himna Naš UNESCO

 

UNESCO IDEALI

1. Človek, ki je zmožen sodelovati in deliti z drugimi v korist večje enakovrednosti in enakopravnosti ter skupnega preživetja na istem planetu.
2. Načrtno vplivanje na mlade ljudi, da bi v njihovih glavah in srcih krepili znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje kljub mnogoterim drugačnostim.
3. Spoznavanje, učenje in vzgajanje za medsebojno sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, sodelovanje in solidarnostno pomoč .
4. Misli, čuti in deluj globalno in lokalno.

ŠTIRI OBVEZNE TEME

1. Svetovni problemi in vloga sistema Združenih narodov pri njihovem reševanju.
2. Človekove pravice , demokracija, strpnost in sodelovanje.
3. Medkulturno učenje (preučevanje drugih dežel in kultur na lokalni in nacionalni ravni - organiziranje »Festivala narodov« v šoli, spoznavanje kulturne ali naravne dediščine UNESCA World Haritage, povezovanje s šolami v tujini).
4. Okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje.

ŠTIRJE DELORSOVI STEBRI IZOBRAŽEVANJA

1.  steber: Učiti se, da bi vedeli.
   • V novem tisočletju se spreminja vsebina poučevanja: učitelj pomaga učencem izbirati in osmišljati informacije okrog njega, učiti, kako se učiti, odpirati medpredmetna problemska področja (skrb za okolje, za zdravje, obvladovanje konfliktov …)
   • Proces poučevanja se enakomerno porazdeli med šolo, delo in prosti čas, okrepi se učenje socialnih in etičnih veščin, uravnoteži se strogo vodene aktivnosti s spontanimi individualnimi iniciativami.
   • Učiteljeva najvažnejša vloga je motivirati za dobre vsebine.
2. steber: Učiti se, da bi znali delati.
   • Spodbujati razvoj sposobnosti za ravnanje v konkretnih praktičnih razmerah.
   • Navajati na skupinsko delo.
   • Poudariti osebno predanost delavca.
3. steber: Učiti se, da bi znali živeti skupaj.
   • Učiti se o sebi in drugih.
   • Enakopravno spoštovati druge.
   • Razviti strpnost do drugačnosti in reševati konflikte skozi dialog.
   • Učinkovito samoizražanje in učinkovito komuniciranje z drugimi.
   • Učiti se skupaj, od vseh, iz različnih kulturnih izkušenj.
   • Naučiti se živeti z naravo.
   • Učiti se skrbeti in deliti (z družino, prijatelji in drugimi).
4. steber: Učiti se biti.
   • Izobraževanje mora prispevati k celovitemu razvoju vsakega posameznika (k njegovemu duševnemu in telesnemu razvoju, čustvovanju, smislu za lepoto, k osebni odgovornosti in duhovnim vrednotam).
   • Postati moder. To pomeni, da znaš koristno in pravilno uporabljati znanje in vire, da se zaveš, kdo si v odnosu do drugih in da več, kaj počneš in da to delaš kvalitetno.
   • Zelo pomembni cilji pri učenju so: spoštovati druge, kontrolirati obnašanje in razviti sočutje.

NAČELA UNESCO ASPnet ŠOL

1. Načelo celovitosti šole.
2. Načelo medsebojne povezanosti in soodvisnosti med predmeti.
3. Načelo podpiranja interesov in sposobnosti učencev in učiteljev.
4. Načelo menjave ; delimo si znanje, strokovno pomoč, prijazno besedo.
5. Načelo spremenljivosti, ničesar ni dokončno, vse se da spremeniti.
6. Načelo aktualizacije prioritet , kdaj damo prednost učenju, zabavi.
7. Načelo kakovosti medsebojnih delovnih odnosov (odnos: povej-posvetuj se-pridruži se, učimo se od spretnejših).
8. Načelo odgovornosti za svoja ravnanja in soodgovornosti za skupne rezultate
9. Načelo timskega dela med učitelji različnih strok, sodelovanje med učenci in starši.
10. Načelo dialoga : probleme znotraj šol in širše se učimo odpirati v strpnih dialogih.
11. Načelo medsebojnega spoštovanja , spoštovanja kulturne raznolikosti kot resničnega bogastva.
12. Načelo ustvarjalnosti : izgrajevanje miru skozi stališča, vedenja in kreativne aktivnosti (prepevanje, risanje, igre …).
13. Načelo solidarnosti : solidarnostne aktivnosti na lokalnem, nacionalnem ali mednarodnem nivoju (zbiranje raznih materialov …).

VZGOJA ZA KULTURO MIRU

 

Iztočnica je citat slovitega Gandhija: » Ni poti do miru, MIR JE POT.« Ta pot je naša skupna pot. Naša pot se sestoji iz ciljev (želenih rezultatov, dosežkov), vsebin, nalog in projektov ter prostora učnega dogajanja, v katerem je ključni vsak posameznik. Desetletje 2001-2010 je Mednarodno desetletje kulture miru.

Temeljne prvine vzgoje za kulturo miru.

1. Razvijanje slehernega posameznika, njegove identitete. Trikotna naveza med: jaz do sebe, jaz do svoje narodne pripadnosti in kulture, jaz do svoje državljanske pripadnosti.
2. Nacionalna identiteta in medkulturna vzgoja.
3. Vzgoja za demokratično državljanstvo.
4. Učenje o človekovih pravicah in njihovo uveljavljanje.
5. Vzgoja za sposobnost življenja s konflikti in reševanje teh na nenasilne načine.
6. Vzgoja za hitrejše uveljavljanje vrednot: namesto egoizma - solidarnost, namesto slepe poslušnosti - kritično mišljenje, namesto nacionalizma, šovinizma - medkulturno izobraževanje, namesto dominacije moškega - enakopravnost spolov, namesto človeka kot gospodarja sveta - vzgoja ekološke zavesti in globalne odgovornosti.
7. Socialno učenje o družbi, v družbi, kako živeti skupaj.
8. Vzgoja za kulturo miru kot metoda učenja in dela: demokratizacija učenja, avtonomija in odgovornost učenca v učnem procesu, sodelovalno učenje in samopreverjanje.
9. Varovanje in ohranjanje človekovega življenjskega prostora: varovanje naravnih in kulturnih vrednot in zagotavljanje zdravega okolja za bodoče rodove.
10. Vzgoja za kulturo miru je proces vseživljenjskega učenja.

POTI DO CILJA IN NOSILCI GIBANJA

Poti do cilja izgrajujemo z metodo sodelovalnega učenja (vsi udeleženci so pozitivno povezani, izogibamo se tekmovalnosti in individualizmu) ter sodelovanja v nacionalni mreži UNESCO šol. Znotraj sodelovalnega odnosa razvijamo socialno odvisnost . Nosilci gibanja smo MI - vsi skupaj in JAZ - sleherni posameznik med nami. Delujemo in čutimo se na več ravneh: osebno (učimo se biti), v družini, v šoli, v domačem kraju, v domači državi, pa vse do mednarodne in svetovne ravni.

DELOVNI NAČRT ZA URESNIČEVANJE CILJEV UNESCA V OSNOVNI ŠOLI RODICA ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004

I.

NACIONALNI PROJEKT UNESCO ŠOL v šolskem letu 2003/2004 je projekt MOJE PRAVICE , ki ga vodi Šola za mir ( http://www.eip-ass.si/mojepravice ).

  AKTIVNOSTI

1. Na javnem mestu v šoli (hodnik) smo uredili prostor za MOJE PRAVICE , kjer je plakat, aktualna otroška pravica meseca, izdelki učencev, material s spletne strani ipd.
2. Učencem smo razdelili kreditne kartice otrokovih pravic in jim svetovali, naj vsaj eno redno nosijo s seboj (v peresnici, denarnici ipd.), da jih bo opominjala na njihove pravice in na dolžnost spoštovati enake pravice drugih .
3. Na razrednih urah ali v okviru ur pouka večkrat uporabljamo kratke metodične aktivnosti, kot so priporočene na didaktičnih karticah za učitelje (kartice, zgoščenka ali spletna stran).
4. Projekt MOJE PRAVICE bomo predstavili tudi staršem otrok in jih vključili v dejavnosti. Vzgoja za človekove pravice, mir in nenasilje ni le stvar šole, marveč celotne družbe.
5. V okviru otrokovih pravic poteka raziskovalno delo učencev.
6. Izmerili smo temperaturo otrokovih pravic na naši šoli s pomočjo vprašalnika.
7. Izdelali smo svoje konvencije otrokovih pravic .
8. S svojo osebnostjo, vedenjem in uporabo načel sodelovalne metodike vzgajamo učence v duhu spoštovanja sočloveka in narave!

II. 

ŠOLSKI PILOTSKI PROJEKT ima naslov Raziskovanje in predstavljanje kulturno-tehnične dediščine domačega kraja (odobren je tudi s strani Ministrstva za šolstvo, razpis Skriti zaklad).

 

Partnerji pri projektu so: Občina Domžale; Locus - Prostorske informacijske rešitve, Domžale in Vrtec Domžale - Enota Mlinček, Radomlje.

 

S tem šolskim projektom se vključujemo v nacionalni projekt DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH.

Trije temeljni cilji šolskega projekta so:

•  raziskovanje kulturno-tehnične dediščine v domači pokrajini,

•  predstavljanje Učno pot ob Mlinščici mlajšim sovrstnikom,

•  ob Učni poti ob Mlinščici urediti stezico in kotičke za opazovanje ter zgraditi brv čez Pšato pri nekdanjem Zalokarjevem mlinu.

V okviru šolskega projekta nastajajo naslednje raziskovalne naloge:

Naslovi raziskovalnih nalog	Učenci - raziskovalci
1. Kozolci in spravljanje sena nekoč in danes	Žiga Zupanek, Anže Rus, Klemen Kos - 9. A
2. Stara hišna in ledinska imena na Rodici	Andraž Vrhovec, Dejan Tesovnik, Dejan Zupančič - 9. A
3. Način življenja v 400 let stari Kofutnikovi hiši v Srednjih Jaršah	Teja Grad, Karmen Moneta - 9. C
4. Obratovanje Kernovega mlina v Zalogu pri Cerkljah	Saša Oštir, Maruša Gujtman - 9. C
5. Razvoj urbaniziranega podeželskega naselja Vir	Eva Rovanšek, Urša Urbanija, Maša Štirn - 9. C
6. Po sledeh Žagane vode, opuščene mlinščice v Domžalah	Petra Stražar, Sabina Slovenc, Tjaša Pele - 8. C
7. Zgodbe iz nekdanjih mlinov in žag v Jaršah in na Rodici	Ajda Vodlan, Zala Vrbek, Sabina Furar - 8. B
8. Strpnost do drugačnih	Nina Savič, Tjaša Bigec - 8. A

Mentorji raziskovalnih nalog so učiteljice: Vilma Vrtačnik Merčun, Ida Fidler, Sabina Burkeljca,

Draga Jeretina Anžin in Milena Vidovič.

III.

ZA OBRAVNAVO ŠTIRIH OBVEZNIH TEM IZBIRAMO MED NASLEDNJIMI DEJAVNOSTMI:

•  Svetovni problemi in vloga sistema Združenih narodov pri njihovem reševanju (lakota, sodobne bolezni, nezaposlenost, onesnaževanje okolja, nepismenost, kulturna identiteta, pravice žensk, … na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni - in iskanje možnih rešitev). Dejavnosti: obeleževanje mednarodno opredeljenih let in dni, organizirane debate.

•  Človekove pravice, demokracija, strpnost in sodelovanje (obravnava Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Deklaracije o pravicah otroka in druge ter pridobivanje občutka za svoje lastne pravice in dolžnosti ter odgovornosti do drugih). Dejavnosti: interakcijske igre.

•  Interkulturno učenje (preučevanje drugih dežel in kultur na lokalni in nacionalni ravni, spoznavanje kulturne ali naravne dediščine UNESCA World Haritage, povezovanje s šolami v tujini). Dejavnosti: organiziranje »Festivala narodov« v šoli. Vsaka skupina poglobljeno proučuje določen vidik izbrane dežele in pripravi poročilo za razstavo, skupaj s tradicionalnimi igrami, hrano, narodnimi jedmi, oblekami, nošami, ljudskimi plesi itd.; izberemo in predstavimo kulturne ali naravne znamenitosti s seznama UNESCOVE svetovne dediščine; se povežemo s pridruženo šolo v tujini.

•  Okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje (preučevanje onesnaževanja okolja, porabe energije, ohranjanja gozdov in naravnih virov, raziskovanje morja in ozračja, erozije, »učinek tople grede«, trajnostni razvoj, Agenda 21 itd. Cilj je trajnostni razvoj: možnost sedanji generaciji, da zadovolji svoje potrebe in istočasno ohranja stanje, ki omogoča spodobno preživetje tudi prihodnji generaciji). Dejavnosti: ločeno zbiranje odpadkov v razredu (odpadni papir, baterije, drugo); igre vlog.

 

Koordinatorka UNESCO ASPnet:

Vilma Vrtačnik Merčun