Krvavec  ( 1853 m ) Kočna  ( 2540 m ) Grintovec  (2558 m ) Kompatela  ( 1982 m ) Brana  ( 2253 m ) Kamniško sedlo  ( 1884 m ) Turska gora  (2251 m ) Kranjska Rinka  ( 2453 m ) Skuta  ( 2532 m ) Kamniški vrh  (1259 m ) Košutna  (1974 m ) Planjava  ( 2394 m ) Škarje  (2141 m ) Ojstrica  ( 2350 m) Velika Planina  - Gradišče  1666 m )

Osnovna šola Rodica - projekti

Osnovni podatki | Kje smo ? | Uvodnik ravnateljice
Pokrajinska podoba kraja | Učna pot ob Mlinščici | Unesco ASPnet | Eko šola | Zdrava šola |
Interesne - predmetna | Interesne - razredna | Indiv. govorilne ure uč. RS | Indiv. govorilne ure uč. PS | Dopolnilni in dodatni
Ministrstvo SZŠ | Zavod RSŠ | SIO | Google | Yahoo | Najdi.si | Matkurja | Arnes
subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link
geografija | biologija | kemija | fizika | slovenščina | matematika link | angleščina
subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link

Od čebelnjaka do medenjaka

small logo

Projekt, ki poteka v šolskem letu 2003/2004 v drugem razredu

 

Slovenci imamo bogato naravno in kulturno dediščino, v kateri se odraža naša marljivost, natančnost in občutek za urejenost.

Imamo tudi svojo čebelo – KRANJSKO SIVKO , ki jo odlikujejo podobne lastnosti - marljivost, mirnost in varčevanje s hrano. Najverjetneje je ona kriva, da smo Slovenci že od nekdaj sloveli kot dobri čebelarji. Prebivalci na našem ozemlju za domačo rejo čebel niso prevzeli panjev, kakršne so uporabljala sosednja ljudstva, ampak so čebelarili v koritih, ki so jih izdolbli iz lesa. Iz tega so nastali kranjiči in pozneje panji kot jih poznamo še danes. Za slovensko čebelarstvo so značilne tudi poslikane panjske končnice , ki so pri nas posebna ljudska umetnost. Najstarejša ohranjena je iz leta 1758.

Že Valvasor je opisoval, da so v naših krajih čebelarili na dva načina, na med in roje. Največji razcvet pa je slovensko čebelarstvo doživelo v 18. in 19. stoletju po zaslugi izvrstnih čebelarjev , Petra Pavla Glavarja in Antona Janše. Peter Pavel Glavar (1721 – 1784) je prvi opisoval čebelarjenje v naših krajih in predlagal ustanovitev čebelarskih šol in izdajanje učbenikov v slovenskem jeziku. Tudi po njegovi zaslugi je bil Anton Janša (1734 – 1738) imenovan za prvega čebelarskega učitelja na čebelarski šoli Marije Terezije na Dunaju. Napisal je Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu v nemškem jeziku, ki so ju pozneje prevedli v slovenščino in številne tuje jezike.

Leta 2003 so bili slovenski čebelarji ponosni gostitelji APIMONDIE. To je svetovni kongres čebelarjev, ki se organizira vsako drugo leto in je praviloma vsakič na drugi celini. Kongres spremljajo številne razstave in predavanja. V Ljubljani so obravnavali čebelarstvo v luči ekološke predelave medu, apiterapijo v redni medicinski praksi, opraševanje kmetijskih rastlin s pomočjo čebel, bolezni čebel, preventivo in zdravljenje čebeljih bolezni brez uporabe zdravil, uporabnost čebel pri kontroli onesnaževanja okolja in še mnogo drugih zanimivosti. Ob tej priložnosti so na Brdu pri Lukovici po mnogih letih le dokončali Čebelarski center Slovenije in ga slovesno odprli. V centru je sedaj sedež Čebelarske zveze Slovenije, uredništvo revije Slovenski čebelar , opazovalno napovedovalna služba , svetovalna služba za čebelarje in apiterapevtske dejavnosti . Prijetno je urejeno gostišče Pri čebelici in razstavno prodajni salon Čebelarna.

Čebela je nenavadna žuželka. To skrivnostno bitje nam ne daje samo medu, ampak tudi druge čebelje pridelke, kot so cvetni prah , matični mleček , propolis, čebelji vosek in čebelji strup. Njena najpomembnejša vloga v naravi pa je opraševanje rastlin. Rastline in čebele so tesno povezane med seboj in ene brez drugih ne bi mogle živeti. Čebele dobijo od rastlin nujno potrebno hrano:

- nektar ali medičino iz katere predelajo cvetlični med,

- medeno roso ali mano (izločki listnih uši) iz katere predelajo gozdni med,

- cvetni prah, ki je spomladi najpomembnejša hrana čebelje zalege.

Ko čebele nabirajo cvetni prah , letajo s cveta na cvet, ga prenašajo na pestiče cvetov in tako oprašijo rastline.

V eni čebelji družini živi od 10000 do 50000 čebel, matica in nekaj sto trotov, ki čakajo, da zunaj panja oprašijo matico, če se družina odloči, da zamenja matico. Čebela delavka je v svojem življenju čistilka, dojilja, graditeljica satja, stražarka in nabiralka.

Vse te skrivnosti iz čudežnega čebeljega panja letos spoznavamo v projektu OD ČEBELNJAKA DO MEDENJAKA. Vsebine se lepo vključujejo v letni delovni načrt, namenili pa smo jim tudi dva kulturna, en naravoslovni dan ter ekskurzijo. Kot čebelice pa smo sodelovali tudi na pustnem karnevalu na Viru.

Projekt nam je v veliko veselje in vse spremljamo z velikim zanimanjem. Mogoče bo kdo med nami nekoč postal čebelar.

 

 

 

 

Pri čebelnjaku v Čebelarskem centru Brdo pri Lukovici

Pri čebelarju Ervinu Godcu in njegovem čebelnjaku, ki ga je naredil v 200 let stari kašči
Ogled proizvodnje piškotov v Medexu
 
Oblikovanje dražgoških kruhkov z mojstrico te umetne domače obrti gospo Cirilo Šmid
 

Učenci:

•  dejavnosti in vsebine spremljajo s pomočjo učnih listov, ki jih spravljajo v posebni – ČEBELJI MAPI,

•  skrbijo za »ČEBELNJAK«, ki ga imamo na zadnji steni v učilnici in nanj lepimo plakate in zanimivosti o čebelah,

•  se učijo skupaj s Čebelico Medko in medvedom Brundom, ki nas spremljata pri našem projektu – pojavljata se na vseh učnih listih, sedita na častnem mestu v razredu in vsak konec tedna odhajata z učenci domov in jim pomagata pisati potovalni dnevnik,

•  spremljajo novosti in iščejo zanimivosti o čebelah v razni literaturi, knjigah, dnevnem časopisju,..

Vsebine in dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta:

SEPTEMBER:

•  Ogled igrano - dokumentarnega filma Moj prijatelj čebelar

•  Kulturni dan – obisk Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici

•  Po obisku Čebelarskega centra – analiza

•  Predstavitev plakata Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu septembru

OKTOBER:

•  Predstavitev plakata Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu oktobru

•  Predstavitev čebelarskih pripomočkov

NOVEMBER:

•  Predstavitev plakata Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu novembru

•  Priprava na ogled tovarne Medex

•  Naravoslovni dan – Ogled proizvodnje v tovarni MEDEX

•  Skrbimo za zdravje – predstavitev izdelkov Medexove čebelje lekarne in kozmetike

•  Bili smo v Medexu – pisanje spisa

•  Življenje v družini – Čebelja družina

DECEMBER:

•  Živali pozimi - Predstavitev plakata Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu decembru in januarju

•  Poklici – Čebela delavka in naloge, ki jih opravlja v svojem kratkem življenju

•  Izdelava sveč in okraskov iz satnic ; z njimi smo okrasili ikebane, ki smo jih prodali na božično-novoletnem sejmu

JANUAR:

•  Prebrali smo Dnevnik čebelice Medke in ga ilustrirali na dvanajstih straneh

•  Ilustrirali smo stenski koledar Čebele v vseh letnih časih

FEBRUAR:

•  Predstavitev plakata – Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu februarju

•  Bilo je nekoč – Začetki čebelarjenja ( Peter Pavel Glavar, Anton Janša, kranjiči, poslikane panjske končnice, dražgoški in škofjeloški medeni kruhki, lectova srca)

•  Sodelovanje na pustnem karnevalu na Viru skupinska maska - Od čebelnjaka do medenjaka

MAREC:

•  Predstavitev plakata – Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu marcu

•  Kulturni dan – Oblikovanje in peka Dražgoških medenih kruhkov z mojstrico te domače obrti gospo Cirilo Šmid

•  Sadovnjak spomladi – Najpomembnejša vloga čebel v naravi – Čebela opraševalka

APRIL:

•  Predstavitev plakata – Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu aprilu

•  Učenje in uglasbitev Pesmi Neže Maurer Prva čebela

•  Lepljenka in trganka - Čebela

•  Predstavitev plakata – Kranjska sivka

•  Ogled in poslikava panjskih končnic

•  Ekskurzija – obisk domačega čebelarja in ogled čebelnjaka, ki je narejen v 200 let stari kašči

MAJ:

•  Predstavitev plakata – Čebele in čebelarjeva opravila v mesecu maju

•  Načrt okolice šole – Orientacija in iskanje pisem z vprašanji o čebelah

•  Dramatizacija slovenske ljudske pravljice Čebelica in čmrlj

•  Predstavitev plakata – Nenavadne zanimivosti o čebelah

•  Dan odprtih vrat – Predstavitev projekta staršem in ureditev razstave

JUNIJ:

•  Predstavitev plakata – Čebele in čebelarjeva opravila poleti

•  Od čebelnjaka do medenjaka – delo po postajah

•  Od čebelnjaka do medenjaka – KVIZ

 

Pri tem nam je v pomoč naslednja LITERATURA:

Makarovič G., in drugi, ČLOVEK IN ČEBELA, v samozaložbi Slovenskega etnografskega muzeja in avstrijskega muzeja za etnografijo, Ljubljana in Dunaj, 1989
Babnik J., in drugi, OD ČEBELE DO MEDU, Kmečki glas, Lj., 1998

Rihar J., MANA IGLAVCEV, napovedovanje gozdnega medenja, Pansan, LJ., 1992

Mencej M., Kolenc F., PRIROČNIK ZA ČEBELARSKE ZAČETNIKE, Zveza čebelarskih društev Slovenije, Lj., 1981

Korbar D., in B., V VRTINCU ČEBEL, DIDAKTA, Radovljica, 1996

Skupina avtorjev, MOČ MEDU, Založba centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, Lj., 1984

Božnar M., ZAKLAD IZ ČEBELJEGA PANJA, Kmečki glas, Lj., 2002

Čebelarstvo Polhov Gradec, OKUS PO MEDU

Manček M., IZ DNEVNIKA ČEBELICE MEDKE, Didakta, Radovljica, 1997

Debelak M., ČEBELARJEVA OPRAVILA, Kmečki glas, Lj., 1991

Angerer T., OD ČEBELNJAKA DO MEDENJAKA, Družina, Lj., 1999

GEA, junij 2003

Publikacije: Medexova - Zdravje je modrost bivanja, Čebelarski center Slovenije, Šmid C., Medeni kruhek, Čebelarjenje- čebelarska društva v okolici Domžal in Kamnika

Vodja projekta ANI JERETINA, 2. a

| ©2004 OŠ Rodica