Šola in preprečevanje nasilja
Ko smo se pred leti pričeli ukvarjati s problemi nasilja, je marsikdo razumel, da smo šola, kjer je nasilja veliko.
NEKATERA DEJSTVA, KI JIH NOBENA ŠOLA NE BI SMELA PREZRETI:
- Nasilje, vključno z namernimi in nenamernimi nasilnimi vzgojnimi vzorci, je prisotno v družbi in marsikateri družini ali šoli (pa naj si to prizna ali ne).
- Ko ljudje postanejo na nasilje občutljivi (ga prepoznajo), želijo, da se ustrezno ukrepa ali nekaj spremeni.
- Ko nasilje postane vedenjski vzorec otrok ali njihov način preživetja v socialni sredini (včasih celo edini način, ki ga poznajo), šola trči na probleme.
- V Sloveniji smo pred leti dobili prve rezultate raziskav, ki so ugotavljale razširjenost nasilja med slovenskimi osnovnošolci in srednješolci.
- Mediji imajo močno sporočilno moč, ko poročajo o nasilju izza šolskih klopi in pričakuje se, da nekaj naredimo.
Kdo naj torej ukrepa? Kako naj ukrepa?
VLOGA ŠOLE
Moč in nemoč šole smo na naši šoli spoznavali skozi dolg proces učenja v okviru razvojnega projekta Zavoda RS za šolstvo »Oblikovanje preventivnega programa za zmanjšanje nasilja«.
- Šolanje je dolgo obdobje, ki v razvoju posameznika prinaša ugodne , pa tudi neugodneizkušnje.
- Šolo tako lahko prepoznamo kot prostor, ki ponuja močne varovalne dejavnike (dobre izkušnje, pozitivno učiteljevo osebnost, učno uspešnost in uspešnost na drugih močnih področjih, sprejetost med vrstniki…), in tudi rizične dejavnike (slaba razredna ali šolska klima, nepregledna, nesmiselna in nejasna pravila, učna neuspešnost, konflikti z vrstniki…).
- Šolski strokovni delavci morajo najprej postati dovolj občutljivi za problematiko nasilja (imeti ustrezna znanja, znati opazovati, prepoznavati, posredovati, ukrepati, vzgajati…).
- Smiselno je, da šola razvija predvsem preventivno delovanje.
Preventivno delovanje na naši šoli vključuje: |
- Stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev (letos smo npr. izpeljali seminar s strokovnjaki Mladinskega doma Jarše »Uspešnejše poučevanje in delo z vedenjsko motečimi učenci v razredu«, ki ga toplo priporočamo tudi drugim šolskim kolektivom,
- Usmerjenost v razvijanje takšne šolske klime , ki podpira vključevanje in sodelovanje (je edini pogoj za pravo timsko delo, dobro počutje, ustvarjalnost, novo učenje…),
- Razvijanje in izvajanje programov dela z učenci (od 1. do 9. razreda vsaj tretjino razrednih ur namenjamo preventivnim vsebinam – medsebojni odnosi, samopodoba, čustva, vrednote, pravila, sprostitev, reševanje konfliktov, prepoznavanje nasilja, razredna klima…, spodbujamo širše šolske akcije, ki podpirajo medsebojno povezanost in omogočajo dodatne pozitivne šolske izkušnje ter sodelovanje – npr. Medvrstniško prijateljstvo med učenci 1. in 8.razreda, dejavnosti ob tednu otroka, natečaj za najlepši strah , Valentinova pošta… (koordinatorsko vlogo na tem področju prevzema Šolska skupnost učencev), realizacija projektnih dni – učne vsebine se izvajajo na drugačen način),
- Programi dela s starši – staršem v vsakem razredu v sklopu roditeljskih sestankov namenimo vsaj eno tematiko, ki je vezana na preventivne vsebine, uvajamo sodelovalne, aktivne oblike dela s starši – delavnice, neformalna srečanja, vabimo vas v našo knjižnico , ki je bogata z leposlovno in poljudno literaturo o vzgoji, človeških vrednotah, čustvih; na pobudo predstavnikov v Svetu staršev pa bomo letos pričeli tudi s Šolo za starše.
