|
V sredo 14. Septembra smo učenci računalniških omrežij raziskovali mostove
Tržiške Bistrice v Medvodjah. Razdelili smo se v dve skupini in odšli
raziskovat. Trije učenci, ki nas je doletela sreča, smo odšli z g. Janezom
Godnovom (bivšim ravnateljem) in hišnikom, g. Goranom Peharcem, prav do
izvirov Tržiške Bistrice.
Z avtom smo se odpeljali do parkirišča pod opuščeno planino Brsnino. Ko smo
prišli do nje, smo si malo odpočili in odšli naprej do izvirov. Ker smo bili
tako osupli nad pokrajino, smo se ustavili in poslikali.
Pokrajina je zelo močvirnata, polna gob, je tudi veliko dreves, ki delajo
senco. Izviri so posejani vse naokrog po pokrajini, tako da vseh sploh nismo
videli (raztreseni so po Pečovniku). Nekateri izviri pridejo na dan pod skalami,
drugje voda privre na dan kar iz tal.
Dokumentirali smo vse male izvire, ki sestavljajo povirje in se čudili
njihovi lepoti in preprostosti, ki ti dobesedno odvzame dih. Okolica se koplje v
sončnih žarkih in barvah, ki jih s svojo prozornostjo prekinjajo potočki, ki se
igrajo kot mladički na ta lep sončen dan.
Izviri ležijo na približno 1600 m nadmorske višine. Ker je vse močvirnato,
smo bili mokri in smo težko hodili. Izvire smo fotografirali, pojedli in odšli
nazaj z avtom v Tržič. Imeli smo se zelo lepo, videli toliko osupljivih stvari,
da vseh ne morem povedati.
Napisala Marko in Jošt |
