|
Nizka divjad:
| Veliki divji petelin:
Divji petelin (Tetrao urogallus), imenovan tudi veliki petelin, je največja
evropska divja kura. Dolg je en meter in ima razpon kril 1,4 m. V Sloveniji
gnezdi v gorskih gozdovih z bogato podrastjo.
|
 |
| Belka:
Bélka (znanstveno latinsko ime Lagopus muta) je majhna ptica iz reda kur
Galliformes. Spada v družino koconogih kur Tetraonidae. Rečejo ji tudi snežni
jereb. Spada v vrsto stalnih ptic in živi v podarktičnih predelih Evrazije na
skalnatih pobočjih in tundri. Osamljene skupine ptic živijo v Pirenejih, Alpah
in pogorjih Škotske. |
 |
Visoka divjad:
| Jelen:
Jelen (znanstveno latinsko ime Cervus elaphus) lahko zraste do višine 130 cm
in lahko pridobi težo do 300 kg. Samci se ločijo od samic po mogočnem rogovju.
Navadni jelen je naš največji jelen. Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči.
Podnevi počiva v zavetju dreves. Najvišja življenjska doba je 15 do 20 let,
povprečna pa 5-6 let. Živi v gozdovih.
|
 |
Srna:
Srninega samca zlahka prepoznamo po rogovju.
Samec med dvorjenjem.
Ptiči:
| Planinski orel:
Planinski orel je ena izmed največjih ujed pri nas. Odrasel ptič meri
od kljuna do repa do 90 cm, čez krila pa tudi več kot 2 metra. Lovi
predvsem sesalce do velikosti gamsjih mladičev in večje ptiče, na primer
ruševce. Domuje v odročnih planinskih predelih, kjer gnezdi navadno na
skalni polici pod previsom, redkeje na drevju. |
 |
| Šoja:
V letu prepoznamo šojo po izraziti belini na trtici, modrem krovnem perju v
perutih in metuljastem letu. Živi v listnatih in mešanih gozdovih z gosto
podrastjo, pozimi pa jo lahko vidimo tudi v večjih vrtovih in parkih sredi
človekovih naselij. Šoja je vsejed, saj se prehranjuje z lešniki, orehi, žirom ,
želodom in različnimi rastlinskimi semeni teknejo pa ji tudi žuželke, manjši
sesalci ter mladiči manjših ptic pevk. Pogosto si dela ozimnico tako, da hrano
nanosi v votla drevesa in druga skrita mesta v gozdu. Šoja je stalnica, ki je v
Sloveniji splošno razširjena.
|
 |
Plazilci:
| Modras:
Glede na to da je modras najbolj strupena kača v Evropi, moramo z njim zelo
pazljivo ravnati. V naravi ne napade če ga presenetimo in se raje umakne.
Ponavadi nase opozarja z značilnim sikanjem. Pri plenjenju si pomaga s
smrtonosnim ugrizom, ki je smrtno nevaren tudi za človeka. Plen najprej ugrizne
oziroma piči, ter v njega spusti strup. Količina izbrizganega strupa je odvisna
od samega razpoloženja modrasa. |
 |
Dvoživke:
| Žaba:
Uvrščamo jo v skupino dvoživk, ki jo imenujemo brezrepci. Zanjo je značilno,
da je brez repa, ima kratko telo in dva para različno dolgih nog, pri čemer so
zadnje daljše, z močnimi mišicami, ki omogočajo dolge skoke. Pri plavanju krmari
s sprednjimi nogami, z zadnjimi, kjer je plavalna kožica, pa se odriva. Ob
nevarnosti skoči v vodo in se skrije v blato na dnu. Dejavna je predvsem zvečer
in ponoči.
|
 |
| Močerad:
Pogosto ga najdemo v listnatih gozdovih in bližini voda gričevnatih predelov
sredogorja. Skriva se pod mahom, drevesnimi koreninami, štori, listjem in
kamenjem. Aktiven je ponoči, v mraku in podnevi ob dežju. Močeradovo telo je
dolgo, črno, s svarilno živo rumenimi lisami. Ima dva para enako dolgih nog in
rep, ki je v prerezu okrogel. Hrani se s polži in členonožci. Plen zagrabi z
majhnimi zobmi, ki so v ustih.
|
 |
|
