ZGODOVINA ŠOLSTVA V ŠENTJURJU

Organiziran osnovnošolski pouk v Šentjurju se je pričel leta 1769. Vse do leta 1818 je potekal pouk v najetih improviziranih privatnih hišah. Leta 1818 so zgradili novo šolsko poslopje z dvema učilnicama. Šola je tako iz enorazrednice prerasla v dvorazrednico, ki jo je obiskovalo 125 otrok, od tega samo 9 deklet.

V šolskem letu 1869/70 zasledimo, da je obiskovalo šolo 223 otrok, od tega 128 dečkov in 95 deklic, šoloobveznih pa je bilo 323 otrok. Kar 100 otrok ni bilo deležnih pouka.

Šola je postala pretesna in je leta 1873 prerasla v trorazrednico, že v naslednjem letu pa v štirirazrednico.

Z uveljavitvijo osemletnega obveznega šolanja, ki ga je leta 1869 uzakonil avstrijski šolski zakon, je število otrok v šoli nenehno raslo. Število otrok se je nekoliko zmanjšalo leta 1886, ker so na Blagovni odprli šolo. Šentjurska šola pa se je razširila v petrazrednico.

Od ustanovitve do leta 1922 je šolsko leto trajalo od 16. oktobra do 31. avgusta, počitnice pa so trajale le od 1. septembra do 16. oktobra. Leta 1922 se je šolsko leto spremenilo in je trajalo od 1. septembra do 30. junija, v juliju in v avgustu pa so bile počitnice. Ta sistem se je obdržal vse do današnjih dni.

Ta načrt je krajevni šolski svet odobril in 29. marca 1908 razpisal gradnjo. Ob otvoritvi šole je nadučitelj Anton Sivka zapisal: »6. decembra 1909 je bila slavnostna otvoritev in blagoslovitev nove šolske zgradbe, ki šteje k najlepšim poslopjem v naši domovini in je stala 175.000 kron…«

Pred poslopjem nove zgradbe je bil vrt, ki je obsegal 4 are. Na njem so se učenci višjih razredov praktično seznanjali z vrtnarstvom in s sadjarstvom.

Prva svetovna vojna šole ni bistveno prizadejala, pouk pa se je v njej redno odvijal.

Septembra 1928 je bila ustanovljena šolska poliklinika. Zdravnik je dvakrat tedensko v šoli brezplačno pregledoval šolarje.

Okupator je uničil v šoli vse, kar je bilo slovenskega, pustil je le arhivsko gradivo o učencih in šolsko kroniko.

Redno šolsko leto 1945/46 se je pričelo 15. oktobra v 12 oddelkih in je v tej obliki ostalo dve leti. Organizacijsko se je šola v šolskem letu 1947/48 preoblikovala v sedemletno šolo s predmetnim poukom v 5., 6. in 7. razredu. To je za slovensko šolstvo pomenilo korak nazaj, saj smo že od leta 1869 imeli uzakonjeno osemletno šolsko obveznost.

V šolskem letu 1950/51 je bila sedemletka (višja stopnja) spremenjena v štirirazredno nižjo gimnazijo. Taka organizacijska oblika je ostala vse do reforme šolstva v šolskem letu 1957/58, ko se je nižja gimnazija združila s štirirazredno osnovno šolo.

Vse od pričetka osnovne šole od leta 1769 do leta 1948 je bil v predmetniku šole verouk, ki so ga v šoli poučevali kateheti.

Ko je bil leta 1947 na višji stopnji uveden predmetni pouk, so pričeli tudi s poučevanjem tujega jezika; najprej ruščine, nekaj časa nemščine, ustalila pa se je angleščina. V začetku so bile velike težave, saj ni bilo kadra, ki bi obvladal angleščino. Leta 1952 je prišel v predmetnik nov predmet – moralni pouk.

Zaradi nenehne rasti prebivalstva v šentjurskem šolskem okolišu so postajali sicer lepo urejeni šolski prostori pretesni. Tako so imeli učenci predmetne stopnje samo dopoldanski pouk, učenci razredne stopnje pa dopoldanski in popoldanski pouk.

Leta 1967 se je iz šole izselil ravnatelj, s tem pa je šola dobila prostor za knjižnico, zbornico in računovodstvo.

Leta 1969 je bila napeljana centralna kurjava, prav tako pa so tega leta pričeli na šoli poleg malice pripravljati tudi kosila za učence in zaposlene.

V jeseni 1971 je stopil v veljavo 5-dnevni delovni teden. Tega so bili najbolj veseli učenci.

Leta 1963 je bila ukinjena Osnovna šola Blagovna in upravno priključena k Osnovni šoli Šentjur. Na Blagovni so ostali prvi štirje razredi, z višje stopnje pa so se učenci prešolali v Šentjur in druge bližnje kraje. Leta 1971 je bila ukinjena Osnovna šola Kalobje in prav tako priključena k Osnovni šoli Šentjur.

Vse večje prostorske in organizacijske potrebe so bile vzrok, da so predstavniki šole in kraja začeli intenzivno razmišljati o širitvi šolske zgradbe. Imenovan je bil upravni in gradbeni odbor, izglasovan občinski samoprispevek in odobren kredit Republiške izobraževalne skupnosti. Gradbeno podjetje Ingrad je pričelo z deli spomladi leta 1972. Novembra 1973 je bila slavnostna otvoritev prve faze gradnje – telovadnice, drugo fazo pa so pričeli graditi leta 1974.

Leta 1983 je bila predana namenu prenovljena in sodobno opremljena kuhinja, leta 1984 pa smo celotno ravno streho prizidka (ki se ni obnesla) prekrili z dvokapnico.

Med letnimi počitnicami leta 1987 smo napeljali v vse učilnice starega dela šole vodo. Istega leta je bil predan v uporabo prizidek k podružnici Blagovna. Šola je s prizidkom dobila dve novi učilnici, dve igralnici za otroški vrtec, jedilnico in kuhinjo.

S šolskim letom 1987/88 se je začel visokošolski študij za učitelje osnovnih šol.

V šolskem letu 1988/89 je bila v občini Šentjur ukinjena celodnevna osnovna šola. Podružnica Blagovna je začela šolsko leto s štirimi čistimi oddelki (prej se je izvajala kombinacija). Prav tako se je v tem času preoblikoval šolski okoliš med centralno in podružnično šolo. Pohvaliti velja, da se je v tem šolskem letu kar 7 naših delavcev odločilo za izredni visokošolski študij.

Med letnimi počitnicami leta 1990 smo na stari zgradbi zamenjali vsa okna in vrata. Zaradi povečanja števila oddelkov na predmetni stopnji smo morali za potrebe predmetne stopnje uporabiti eno učilnico razredne stopnje. V šolskem letu 1990/91 je bilo na centralni šoli 16 oddelkov razredne stopnje, 19 oddelkov predmetne stopnje in oddelek s prilagojenim programom s skupno 1005 učenci.

S šolskim letom 1991/92 smo prešli na tri ocenjevalna obdobja – trimestre. S 1. januarjem 1992 so vse šole v občini postale javni zavodi – razpadla je namreč prejšnja organiziranost osnovnih šol v sklopu delovne organizacije VIZ (vzgojno izobraževalni zavod).

V tem letu je naša podružnica Kalobje postala podružnica osnovne šole Dobje. Predmet družbeno-moralna vzgoja se je preimenoval v etiko in družbo.

V šolskem letu 1992/93 smo prešli v prvem razredu na opisno ocenjevanje, kar je bilo tako za učitelje, še bolj pa za učence in starše velika novost. Oktobra 1992 je bila dokončana in predana namenu telovadnica na podružnici Blagovna. Otvoritve se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.

V šolskem letu 1993/94 je s predmetnika v 5. razredu odpadel pouk srbohrvatskega jezika. Namesto teh dveh ur so učenci pridobili eno uro slovenskega jezika. Učencem 8. razreda pa smo s soglasjem staršev dodali eno uro angleškega jezika. Ukinili smo šolski zvonec, kljub temu pa je šolska ura še vedno trajala 45 minut.

Velike prostorske in organizacijske težave na centralni šoli v Šentjurju so narekovale nujnost izgradnje še ene samostojne šole v Šentjurju.

V šolskem letu 1994/95 so tudi učenci 7. razreda pridobili eno uro angleškega jezika. Tako imajo odslej vsi učenci od 5. do 8. razreda na urniku tri ure angleškega jezika na teden. V četrtem razredu smo pričeli s fakultativno obliko angleškega jezika (dve uri tedensko), stroške učitelja pa je pokril občinski proračun. Na šoli je že tretje leto teklo opisno ocenjevanje, prav tako pa se je že »prijelo« eksterno preverjanje znanja osmošolcev.

Septembra 1995 je bila dograjena nova šola v Hruševcu. S tem se je naša šola zelo razbremenila in prešla na enoizmenski pouk. Kar 380 učencev je zapustilo šolo, na sosednjo šolo pa je odšlo tudi 17 naših učiteljev. S tem je število oddelkov na centralni šoli padlo na 22, učencev pa je bilo v začetku šolskega leta 510.

Uvodno konferenco učiteljskega zbora smo začeli v novi zbornici, ki je do takrat zaradi prostorske stiske nismo imeli.

14. februarja 1996 je začel veljati nov Zakon o osnovni šoli, ki je pomenil veliko prelomnico v zgodovini našega šolstva. Zgodile so se namreč velike organizacijske, predvsem pa kvalitativne vsebinske spremembe.

Izdelali smo načrt temeljite prostorske prenove starega dela šole (generalna gradbena prenova učilnic in novo šolsko pohištvo).

Sanirali smo tudi streho med telovadnico in starim delom šole in prešli na plinsko ogrevanje prostorov.

V šolskem letu 1997/98 je bilo na šoli 22 oddelkov s 420 učenci, na podružnici Blagovna pa štirje oddelki z 69 učenci. Zaposlenih je bilo 58 delavcev, od tega 40 strokovnih delavcev.

Strokovni delavci so veliko energije usmerili v delo študijskih skupin, ki so pregledovale in kritično analizirale predloge novih učnih načrtov za bodočo 9-letko.

Po predhodnih razpravah v šolskih kolektivih, razgovorih s starši in financerjem smo se na kolegiju ravnateljev občine Šentjur dogovorili za varianto vstopanja posameznih šol v postopno uvajanje 9-letke. Naša šola je začela z novo obliko v šolskem letu 2000/2001 s prvim razredom.

Stara šolska zgradba pa nam je začela »kazati zobe«, saj smo pri adaptaciji dveh učilnic med poletnimi počitnicami leta 1999 naleteli na dotrajan lesen strop. Sicer pa 90 let vztrajanja ni tako malo!

Zamenjali smo leseno konstrukcijo z betonsko ploščo, adaptirali eno učilnico za potrebe razrednega pouka, drugo učilnico pa preuredili v čitalnico, ki skupaj s sodobno knjižnico nudi učencem in učiteljem raznolik pristop do informacij. 

Pridobili smo projekte za adaptacijo predprostora telovadnice, ki bo služil za potrebe vadbe otrok, en del pa bo namenjen sanitarnim prostorom, garderobi in kabinetu za potrebe športne vzgoje.

Dokončali smo tudi prvi del računalniškega omrežja in povečali število delovnih mest v računalniški učilnici.

Popolnoma smo preuredili sanitarije v pritličju šole in kupili najnujnejša didaktična sredstva in pripomočke.

Posodobili smo šolsko kuhinjo v tehničnem in organizacijskem smislu (nova konvekcijska peč, prehod na računalniško vodenje kuhinje) in uvedli plačevanje stroškov, ki so vezani na šolo, s pomočjo elektronskih položnic.

4. september 2000 je zgodovinski datum, saj smo začeli s postopnim uvajanjem 9-letnega programa osnovne šole v prvem razredu. Vpisali smo dva oddelka 6-letnikov v Šentjurju in en oddelek na podružnici Blagovna.

Ravno na račun vpisa učencev v prvi razred 9-letke se je število učencev v šolskem letu 2000/2001 povečalo, sicer pa je že kar nekaj let v upadanju. Tako smo imeli na centralni šoli 10 oddelkov na razredni stopnji, 12 oddelkov na predmetni stopnji, oddelek s prilagojenim programom in dva oddelka podaljšanega bivanja. Na centralni šoli je bilo 482 otrok.

Podružnica Blagovna je štela 5 oddelkov na razredni stopnji in en oddelek podaljšanega bivanja. Na šoli je bilo 69 otrok.

Na obeh šolah je bilo 59 zaposlenih, od tega je 43 strokovnih delavcev.

Omeniti velja, da smo v začetku decembra 2000 zaključili s projektom snemanja lastne zgoščenke šolskega pevskega zbora, ki je zagledala dan tudi na prodajnih policah.

Spomladi 2001 smo v starem in novem delu šole z lastnimi močmi napeljali mrežo za dostop na internet, telefonsko sistem CENTREX in napeljavo za ozvočenje. Položenih je bilo okrog 7 km kablov.

Med počitnicami smo s pomočjo proračuna občine Šentjur zamenjali lesen strop z betonskim v eni učilnici na podružnici Blagovna, na prenovo pa je čakala še ena učilnica na podružnici in kar 6 učilnic na centralni šoli. Z novim pohištvom smo opremili tri učilnice na centralni šoli in eno učilnico na podružnici. Tako je bila s pohištvom prenovljena celotna matična šola.

Septembra 2001 je vstopila v šolo 2. generacija učencev 9-letne šole. Število vpisanih otrok – prvošolcev je bilo precej nizko, saj je bilo v 1. razredu v Šentjurju samo 32 otrok (po 16 otrok v vsakem oddelku) in na podružnici prav tako 16 otrok.

Na strokovnem področju smo ponovno oživili delo občinskih strokovnih aktivov. Učitelji so namreč ugotavljali, da študijske skupine ne ustrezajo povsem njihovim pričakovanjem.

Na centralni šoli smo v garderobah novega dela šole namestili video-nadzor, ki omogoča kontrolo garderob s tremi kamerami in računalnikom. Prav tako smo opremili z alarmno zaščito podružnico Blagovna.

Februarja 2002 smo vpisali 3. generacijo 6-letnikov.  Številčno je bila generacija otrok podobna lanski.

Vse šolsko leto 2001/02 pa so se učiteljice na podružnici Blagovna marljivo pripravljale na počastitev 100-letnice šolske zgradbe. Prireditev z bogatim, izvirnim kulturnim programom in multimedijsko podporo je bila v soboto, 25. maja 2002. Okrog 400 domačinov in gostov je zaploskalo in izrazilo čestitke za dosežke šole. Med gosti velja posebej omeniti bivšega ministra dr. Slavka Gabra, nemškega učitelja med 2. svetovno vojno Hansa Anderleta, predstojnico Zavoda za šolstvo OE Celje Judito Kežman, župana občine Šentjur Jurija Malovrha, Marjana Marinška, ki je pripravil razstavo stare učilnice ter nekdanje učitelje, ki so učili na tej šoli.

Ob tej priložnosti smo s pohištvom na novo opremili še 2 učilnici (prispevek proračuna občine Šentjur ob jubileju) in tako tudi podružnico v celoti na novo preoblekli.

Med šolskimi počitnicami 2001/02 smo se lotili zamenjave lesenega stropa še ene učilnice na podružnici in tako šolo popolnoma prenovili Naložba je bila vredna približno 6.000.000 SIT.

Ker smo želeli približati informacijsko tehnologijo in znanje učencem, dijakom, študentom in občanom tudi popoldne, smo se prijavili na razpis projekta e-šole. Sprejeti smo bili med peščico tistih šol v Sloveniji, ki so prejele opremo Ministrstva za informacijsko družbo, v zameno pa so se odprla vrata raznim organiziranim računalniškim dejavnostim tudi izven pouka.

Avgusta 2002 smo prebarvali vsa okna in vrata novega dela šole, kar nas je stalo 700.000 SIT. Prenovili in preuredili smo videoučilnico in jo prekvalificirali v moderno predavalnico z 68 sedeži. Vrednost naložbe je bila 3.000.000 SIT.

V tem šolskem letu smo dosegli izredne rezultate na tekmovalnem področju. Na različnih tekmovanjih smo osvojili kar 13 zlatih priznanj. Izstopal je učenec Luka Vlaovič, ki je osvojil kar 6 zlatih priznanj in bil proglašen za naj-učenca šole.

S šolskim letom 2002/03 pa smo bili sprejeti v evropski projekt eko-šola s ciljem vzgojno delovati in osveščati otroke na pozitivno naravnano ekološko miselnost in ravnanje, na drugi strani pa opozarjati lokalno skupnost, društva, podjetja idr. na problem ekologije. Podružnica Blagovna je za uspešno delo in prehojene eko korake že v prvem letu sodelovanja na svečani podelitvi v Cankarjevem domu prejela mednarodno eko zastavo.

S pomočjo natečaja Ministrstva za šolstvo, znanost in šport smo sofinancirali računalniško opremo v višini 1.200.000 SIT, prispevek Ministrstva pa je bil 1.500.000 SIT (8 računalnikov in LCD projektor).

Vključili smo se tudi v mednarodni projekt pridobivanja partnerskih šol COMENIUS in se povezali z osnovnimi šolami v Romuniji, Poljski Slovaški, Norveški in Španiji. UNESCOV projekt Dediščina v rokah mladih pa nas je pritegnil predvsem zaradi varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. V projekt smo se vključili z našim zgodovinskim biserom Rifnikom, ki ga želimo približati ljudem širom sveta. Na to temo so potekale tudi delavnice na zaključni prireditvi ŠOLSKI UTRINKI.

Generacija učencev 3. razreda prve triade se je prostovoljno odločila za opravljanje nacionalnih preizkusov znanja. Tako učenci, starši in učitelji so bili zadovoljni s prikazanim znanjem.

Med letnimi počitnicami 2003 smo adaptirali še eno učilnico razredne stopnje (zamenjava stropa) v višini 6,5 mil. SIT, prebarvali vsa okna v starem delu šole (1,3 milijona SIT), zamenjali pohištvo v 5 učilnicah predmetne stopnje (1,8 milijona) in posodobili večnamenski prostor s sedežno garnituro (700.000 SIT).

Učitelji razredne stopnje so veliko energije vložili v skupna načrtovanja vzgojnoizobraževalnega dela v devetletki, učitelji predmetne stopnje pa v vsebinska in organizacijska vprašanja 3. triade (nivojski pouk, izbirne vsebine, preverjanje in ocenjevanje znanja).

Šolsko leto 2003/04 je pomenilo prelomnico v slovenskem šolstvu, saj so v tem letu vse šole v Sloveniji začele uvajati 9-letni program osnovne šole. Na naši šoli je generacija učencev 5. razreda osemletke »preskočila« v 7. razred 9-letke. Število učencev, ki pada že nekaj let, se je zmanjšalo glede na preteklo šolsko leto za 26, prav tako pa se je zmanjšalo število oddelkov iz 28 na 27. Posledica zmanjšanja se je pokazala tudi pri zaposlovanju strokovnih delavcev in obsegu njihovih ur.

Aktivno smo se vključili v MREŽO UČEČIH SE ŠOL, katere osnovni cilji so spodbujanje nenehnih izboljšav, sodelovalnega učenja ter sistematične izmenjave izkušenj in dobre prakse.

Še ena novost je spremljala leto 2003 – uvajanje sistema HACCP, ki pomeni večjo kontrolo in nadzor na področju prevzema, priprave, skladiščenja in razdeljevanja živil.

Število zlatih priznanj se nam je glede na preteklo šolsko leto prepolovilo, kljub temu pa so učenci na državnem nivoju dosegali vidne rezultate na tekmovanjih iz znanja in športa.

udi v tem šolskem letu smo uspešno »ubranili« EKO zastavo na podružnici Blagovna, prav tako pa je v tem letu na svečani podelitvi v Mariboru prejela EKO zastavo centralna šola Franja Malgaja.

Večjih problemov z uvajanjem devetletke v 7. razred nismo imeli. Poznalo pa se je, da se tako učenci kot starši še niso otresli klasičnega pristopa in dela v šoli. Učenci so radi obiskovali izbirne predmete, čeprav so se ti odvijali v glavnem 7. šolsko uro. Tudi z nivojskim poukom (fleksibilno diferenciacijo) so se učenci uspešno »spopadali«. Tako smo beležili v 7. razredu nekaj prehodov med nivoji – v večini primerov navzgor. Naša šola je bila tudi naključno izbrana v spremljavo izvajanja novih programov v 7. razredu devetletke. Svetovalci Zavoda za šolstvo republike Slovenije, ki so spremljali pouk, so potrdili, da delo na šoli po novih programih dobro poteka.

Skozi celotno šolsko leto so bili naši učenci zelo uspešni tudi na raznih tekmovanjih iz znanja, pa tudi na športnem področju.

Na zaključni prireditvi Šolski utrinki smo razglasili najboljšega učenca in športnika šole. V obeh kategorijah je bila najuspešnejša Andreja Jernej.

Uspešni smo bili tudi na področju investicijskega vzdrževanja. S pomočjo proračuna občine Šentjur smo adaptirali prostore ob telovadnice in pridobili manjšo telovadnico, garderobe za zunanje uporabnike ter večji kabinet za učitelje športne vzgoje. Investicija, ki je bila vredna preko 20 milijonov SIT, je bila predana v uporabo junija 2004.

Za šolo pa je pomembna pridobitev tudi posodobitev atletskega stadiona s tartansko prevleko. Na vzorno pripravljeni kulturno-športni prireditvi, ki je bila v soboto, 15. maja 2004, je potekal mali in veliki pokal v atletiki za OŠ občine Šentjur in Dobje, ki so ga s svojim prihodom počastili minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, državni sekretar za šport dr. Jakob Bednarik, predsednik AZ Slovenije Roman Jakič, prodekan fakultete za šport dr. Zvonko Čoh ter številni nekdanji in sedanji aktivni atleti.

Med poletnimi počitnicami 2004 smo adaptirali še eno učilnico razredne stopnje (zamenjava stropa), nedokončane pa so ostale še štiri. V novem delu šole smo zamenjali pohištvo v treh učilnicah in z barvo osvežili sanitarije razredne in predmetne stopnje ter hodnik na razredni stopnji v skupni vrednosti približno 3 milijone SIT.

Zopet smo uspeli na natečaju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za računalniško opremo s šestimi računalniki in videoprojektorjem.

Šolsko leto 2004/05 smo začeli zopet malo okrnjeni. Na centralno šolo je bilo vpisanih 420 učencev (225 fantov in 195 deklet) in na podružnico 64 učencev (39 fantov in 25 deklet). Prvič smo se srečali z zunanjo diferenciacijo v 8. razredu, kjer so bili učenci pri slovenskem jeziku, angleškem jeziku in matematike vse ure pouka deljeni na nivoje. Nekaj težav nam je povzročalo dejstvo, da smo pri matematiki in tujem jeziku imeli samo dva učitelji. Tako so nekateri učenci imeli kakšno »luknjo« v urniku.

Kljub določilu, da lahko učenci iz nabora izbirnih predmetov izberejo dva ali tri, se je večina naših učencev (razen dveh) odločila, da izbere tri predmete. Najbolj so se odločali za področje računalništva, nemščine in športa. Zadnje leto smo izvajali program športnega oddelka. Za ponovno uvedbo takšnega oddelka bo potrebno v bodoče pridobiti sredstva iz drugih virov, sofinanciranja staršev in sponzorjev.

Zelo odmevne v kraju in širše so bile naše šolske prireditve. Z obema pevskima zboroma smo Zapeli v decembru, v marcu smo z Mavričnim spletom besed presenetili starše naših otrok, na Jurjevem pohodu smo se družili skupaj z otroki, starši in krajani, Šolski utrinki pa so bili sploh nekaj posebnega. 

Obe šoli sta potrdili zeleno EKO zastavo in dokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom. Prav tako je uspešno nadaljevala svoje poslanstvo E-šola.
Na področju vzdrževanja šolske zgradbe smo s pomočjo proračuna med šolskimi počitnicami uspeli adaptirati kar dva stropova v starem delu šole (nad računalniško učilnico in knjižnico). Kljub velikim tehničnim oviram smo adaptacijo do pričetka novega šolskega leta pripeljali do konca. Vrednost del je znašala približno 13 milijonov SIT. Sanirali smo vlago v obeh hodnikih proti kuhinji, vrednost sanacije pa je znašala 800.000 SIT. V novem delu šole smo s pohištvom na novo opremili dve učilnici, vzeli v najem sodoben in hiter fotokopirni stroj, ki opravlja tudi funkcijo mrežnega tiskalnika, nabavili nov barvni laserski tiskalnik ter povezali obe šoli z intranetom. 
Na zaključni prireditvi Šolski utrinki smo razglasili naj športnika in naj učenca. Naj športnik je postal Aljaž Polutnik, naj-učenca pa Karmen Ljubej in Primož Pušnik.

Kaj pa v prihodnje?

Razvoj družbe, predvsem pa potrebe otrok in staršev narekujejo kakovostno šolo, ki bo otrokom omogočala širok spekter znanja, obenem pa jim privzgojila občutek potrebe po raznovrstnih načinih pridobivanja informacij, in jih naučila spoštovati raznolikost med ljudmi.

Naloga vseh nas, ki vzgajamo in izobražujemo pa je, da se potrebam otrok, staršev in okolja čimbolj približamo in skupaj ustvarjamo pogoje za kvalitetno in zadovoljno življenje.

na vrh