| Šentjurski osnovnošolci smo ponosni, ker nosi šola ime po Franju Malgaju, pogumnem nadporočniku iz Šentjurja, borcu za severno Koroško. Ime je naša šola dobila ob občinskem prazniku 26. avgusta 1977, ko je bil dokončan prizidek k stari osnovni šoli. Na spominski plošči je zapisano: »Šolo smo zgradili leta 1977 iz samoprispevka občanov. Imenuje se po našem velikem junaku: Franju Malgaju 1894 – 1919, borcu za slovensko Koroško 1918 – 1919. Lik junaka in njegovih soborcev je mladini svetal vzgled, kako se je treba boriti za svobodo domovine in srečo človeka.« In kdo je bil sploh Franjo Malgaj | Rodil se je leta 1895 v Hruševcu pri Šentjurju v narodno zavedni kmečki družini.Gimnazijo je obiskoval v Celju, zadnja gimnazijska leta pa je prebil v Kranju in v Pazinu v Istri. Pripadal je naprednemu dijaškemu gibanju. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je bil vpoklican celotni njegov letnik. Z borbenostjo, odločnostjo in drznimi akcijami je bil kmalu povišan in odlikovan. V začetku oktobra 1918 se je vpisal na pravno fakulteto v Grazu. |  |
6. novembra 1918 je Celje proslavljalo svoj narodni dan, kajti ustanavljala se je jugoslovanska država. To pa je bil tudi čas, ko naj bi se tudi Slovenska Koroška združila z novo nastalo državo. Sklenili so, da se na Koroško pošlje oborožena četa za obrambo slovenskih rojakov in osvoboditev Slovenske Koroške. | In ravno nadporočnik Franjo Malgaj se je prvi javil v četo, ki je ob odhodu iz Celja štela približno 50 mož. Franjo Malgaj je prevzel tudi poveljstvo. Že dan kasneje je zasedel Dravograd. Njegova četa se je v kratkem povečala na 300 mož in v kratkem osvobodila vso vzhodno Koroško, njen sedež pa je postal Velikovec. Toda sovražnik je postajal vse močnejši, obljubljene pomoči Malgaju iz Ljubljane pa od nikoder. |  |
Tudi njegova smrt ostaja zavita v meglo. Zapisano je, da je umrl po nesreči v eksploziji granate, ki se mu je sprožila, ko je poizvedoval za sovražnikom. Povedati je potrebno, da bi brez Malgaja in Maistra najbrž tudi Mežiška dolina in Jezersko po mirovni pogodbi z Avstrijo pripadala Avstriji. Fran Roš, Malgajev soborec in pesnik je zapisal: »Franjo Malgaj je bil človek, ki je izšel iz sredine slovenskega ljudstva, vendar v času in razmerah, ki so mu omejevale polet in uspeh. Vendar je za stvar, ki mu je bila pri srcu, dal sebe poleg vsega drugega, kar je v svojem prekratkem življenju in v svojem času mogel dati najboljšega svojemu ljudstvu.« Poleg njegovega imena, ki ga nosi naša šola, stoji v centru Šentjurja na Mestnem trgu veličasten spomenik, v rojstnem Hruševcu pa je urejena spominska soba. Desetletje dolgo pa so mladi zgodovinarji naše šole pod mentorstvom gospe Slavice Čoklc zbirali Malgajevo zapuščino in marca 1999 izdali raziskovalno nalogo s simboličnim naslovom Malgaj trka. Naloga se nahaja v šolski in občinski knjižnici. |
