grofje Celjski - fotogalerija
 |
Galerija:
|
|
RAZSTAVA GROFJE CELJSKI (PMC) > V Knežjem dvoru v Celju je Pokrajinski muzej Celje uredil stalno razstavo o knezih Celjskih.
|
||
|
STARI GRAD - Prvotno poslopje so v 13. st. postavili Vovbržani. Kasneje so grad dozidavali drugi lastniki, predvsem gospodje Žovneški. Stari grad je bil največja utrdba na Slovenskem. Prebivalci so ga zapustili leta 1400, ko so se preselili v Knežji dvorec v mestu. V času velikega kmečkega upora 1515 so ga upostošili uporni kmetje, vendar so ga v drugi polovici 16. st. obnovili. V 17. st. je ostal brez strehe, v 18. st. pa so gradbeni material uporabili za gradnjo dvorca Novo Celje. Po burni menjavi lastnikov, se je leta 1882 začela njegova obnova, ki traja še danes.
|
|
|
KNEŽJI DVOR - leži v jugozahodnem delu srednjeveškega mestnega jedra. Prvič se grad, takrat še samo stolp, omenja v listini leta 1323. Kasneje so grofje Celjski stolp prezidali in povečali ter si v njem uredili prebivališče. Spodnji grad je v času Celjskih veljal za eno najlepših renesančnih stavb na Slovenskem. V bojih za celjsko dediščino je bila stavba oplenjena (Jan Vitovec), kasneje pa je v njej bil sedež celjskega vicedomskega urada (urad namestnika deželnega kneza). Grad je bil dobro utrjen in obdan z obzidjem, vendar sčasoma zanemarjen. Sredi 16. stoletja so ga delno prenovili. Od 1748 do 1750 so po nalogu Marije Terezije grad preuredili v vojašnico (do osemdesetih let 20. stoletja). Danes se v Knežjem dvorcu nahajata razstavi Pokrajinskega muzeja Celje Mesto pod mestom in Grofje Celjski ter Galerija sodobne umetnosti Celje. |
|
|
Leta 1451 so meščani začeli pospešeno graditi obzidje, ki so ga dokončno postavili v dvajsetih letih. Obzidje je imelo obliko zapotegnjenega kvadrata s 500 m dolgimi stranicami. Zidovje je bilo mogočno, visoko od 5 do 10 m. Na notranji strani je bila zidana ali lesena konstrukcijo s pokritim obrambnim hodnikom. Prvotno obzidje je imelo štiri mogočne vogalne stolpe in štiri manjše vmesne. V mesto so nekoč vstopali skozi mestna vrata - Graška ob severnem, Ljubljanska ob zahodnem in Vodna (Savinjska, Kapucinska) vrata ob južnem izhodu iz mesta. Ob vstopu v mesto so pobirali mitnino - mestni davek. Leta 1785, ko je bilo mesto v finančni stiski, je mestni svet obzidje ter mestna vrata prodal na dražbi. Več >
|
|
 |
Kamnita plošča Habsburžanov - Na prehodu iz Slomškovega trga v kratko Savinjsko ulico so bila do leta 1851 Vodna (Savinjska) vrata. Od vrat se je ohranila le vzidana okrašena kamnita plošča z letnico 1466 in napisom F.I. A.E.I.O.U. (Friderik imperator, Austrija erit in urbi ultima). Deset let po izumrtju Celjanov in bojih za njihovo dediščino se je v Celju uveljavili cesarski orel - Habsburžani. Plošča je sedaj vzidana na vzhodno fasado hiše na Slomškovem trgu 7, ki je obrnjena na Savinjsko ulico. |
|
mestno obzidje posest knezov Celjskih
|
||
