Celje
MESTNO OBZIDJE je imelo obrambno nalogo. Trg Celje je sprva imel okoli hiš le okop z obrambnim lesenim plotom. Leta 1451 so s podelitvijo mestnih pravic meščani začeli pospešeno graditi obzidje, ki so ga dokončno postavili v 22 letih. Obzidje je imelo obliko zapotegnjenega kvadrata s 500 m dolgimi stranicami. Zidovje je bilo mogočno, povprečno visoko 6 m in debelo 1,6 m. Na notranji strani je bila zidana ali lesena konstrukcijo s pokritim obrambnim hodnikom. Obzidje je imelo 4 mogočne vogalne stolpe, 2 vmesna in 2 stolpa nad vrati.
|
||
|
KNEŽJI DVOREC je imel lastno obzidje in vodni jarek tudi na mestni strani. V mestu so za čuvanje obzidja v Kvartirno hišo naselili poseben vojaški oddelek, saj je bilo 1600 m dolgo obzidje preobsežno, da bi ga zmogli braniti sami meščani. Najbolj koristno se je izkazalo ob velikem turškem napadu 1492. V letu 1515 so uporni kmetje zasedli Stari grad in oblegali mesto, vendar vanj niso uspeli vdreti.
|
|
|
Na južno srednjeveško obzidje so se naslonile stanovanjske hiše. Južni stolp je bil dozidan po požarni obnovi, zahodno od Vodnih vrat. Danes sodi v sklop Glasbene šole Celje. (klik) |
|
|
V mesto so nekoč vstopali skozi mestna vrata - Graška ob severnem (kino Metropol), Ljubljanska ob zahodnem (prehod Ljubljanske ulice v Prešernovo) in Vodna (Kapucinska) vrata ob južnem izhodu iz mesta. Vrata so bila, zaradi številnih vodnih tokov, ki so obkrožali Celje, opremljena z mostovi; največji je bil Savinjski (Kapucinski) most. Ob vseh naštetih večjih vratih so bile stražarnice in mitnice, kjer so od trgovcev in prevoznikov pobirali dajatve, od katerih je mesto živelo. |
|
|
je leta 1785 prešel iz mestne v zasebno last. Obokana vrata so bila pozidana kasneje in ne sodijo v sklop srednjeveškega obzidja. Prizorišče danes služi letnim prireditvam. Na stolpu je vzidana plošča z iztegnjeno roko, ki kaže višino vode ob poplavi 1672. Poleg poplav so mesto ogrožale številne druge katastrofe - potresi, bolezni, požari >. Današnji višini stolpa je potrebno dodati še globino obrambnega jarka (2 m) in današnje nasutje ceste (1 m). |
|
|
Mestno obzidje je v obsegu merilo 1600 m, povprečno je bilo visoko od 5-8 m in debelo 1,6 m. Na notranji strani je bil 1,4 m širok pokrit obrambni hodnik in številne strelske line. Ob vzhodnem delu obzidja danes potekata Gubčeva in Kocenova ulica. V Razlagovi ulici ob novejšem prizidku hotela Evropa se nahaja vmesni stolp vzhodnega obzidja. |
|
|
SEVEROVZHODNI STOLP je bil sicer utrjen, vendar nižji od Gledališkega. Danes se v njem nahaja gostinski lokal. |
|
|
SEVERNO SREDNJEVEŠKO OBZIDJE IN AŠKERČEV SPOMENIK V ohranjenem severnem delu obzidja so strelne line originalne, okna pa so bia vzidana kasneje. Na zunanji strani obzidja je bil širok obrambni jarek ter zunanji okop, ki so mu leta 1488 dodali še palisade. Današnja Vodnikova ulica poteka po srednjeveškem okopu. Sredi 19. stoletja so območje Vodnikove ulice imenovali "Jarek". Obrambni jarek je obdajal mesto od Ložnice na zahodu, do poplavne Voglajne na vzhodu. Vodo so v jarek napeljali iz Voglajne.
|
|
|
je bil najvišji in najbolj utrjen od vseh vogalnih stolpov. Zaradi ravnine ta del mesta ni imel naravne zaščite, zato je bil za njegovo obrambo zadolžen ta stolp. Stolp je danes del Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Nekdaj se je v njem nahajala mučilnica mestnega zapora. Leta 1849 so v njem zaigrali Županovo Micko prvič v slovenskem jeziku. |
|
|
SREDNJEVEŠKO OBZIDJE s prikazanimi stolpi in mestnimi vrati. Z razvojem strelnega orožja in topov je obzidje izgubilo svojo funkcijo. Obzidje je onemogočalo širjenje mesta. Leta 1785, ko je bilo mesto v finančni stiski, je mestni svet s cesarskim dovoljenjem obzidje in jarke ter mestna vrata prodal na dražbi.
|
|
|
||
