VZPON CELJSKIH GROFOV

Leta 1322 so celjsko posest nasledili gospodje Žovneški. Kmalu so prejeli grofovski naziv, kasneje pa so Celjske povzdignili v knežji stan. Ambiciozna in uspešna rodbina si je s spretno politiko in preračunljivimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast.  V naslednjih dveh stoletjih je Celje odigralo eno najpomembnejših vlog v Srednji Evropi. Friderik II. je Celju 11. aprila 1451 podelil mestne pravice. Rodbina je po umoru zadnjega celjskega kneza Ulrika II. leta 1456 v Beogradu, ostala brez naslednika. Po dolgoletnih bojih za nasledstvo Celjskih so sčasoma prevladali Habsburžani... Več>

 

 

POZNI SREDNJI VEK - TURKI IN KMEČKI UPORI

Po propadu osrednje fevdalne rodbine se je Celje, ki je izgubilo značaj prestolnice, potopilo v povprečje obrobja. Največje razdejanje in strah so povzročali turški vpadi...Več>

 

Skupek katastrofalnih okoliščin se je nagrmadil na pleča podeželanov. Nezadovoljstvo je preraslo v kmečke upore... Več>