Celje
RIMSKI TORZO v nadnaravni velikosti
KIP RIMLJANA v lapidariju Stare grofije.
SVETNIK MAKSIMILIJAN CELJSKI - spominska grobnica v cerkvi sv. Maksimilijana. Maksimilijanovi posmrtni ostanki so danes v stolni cerkvi v nemškem Passau.
NAGROBNIK S SV. DANIJELOM, ki je bil od "boga poklican, da ljudem tolmači vero", po katerem je cerkev na Slomškovem trgu dobila ime. Na fasado cerkve so vzidani različni gotski in renesančni nagrobniki z nekdanjega pokopališča, ki se je razprostiralo okoli cerkve.
Vklesan CELJSKI MESTNI GRB z letnico 1540 je bil vzidan na Ljubljanska mestna vrata. Danes se nahaja na pročelju zgradbe na Ljubljanski ulici 6.
PLOŠČA HABSBURŽANOV iz leta 1466 na Savinjski ulici. Deset let po izumrtju Celjanov in bojih za njihovo dediščino se je v Celju uveljavili cesarski orel ‒ Habsburžani. Na mestu prehoda s Slomškovega trga v kratko Savinjsko ulico so bila do leta 1851 Vodna (Savinjska) vrata.
ANTON MARTIN SLOMŠEK - narodni buditelj, pisec nabožnih knjig, slovenski škof in soustanovitelj Mohorjeve družbe. Kip je kiparka Karla Bulovec-Mrak zasnovala in izdelala mavčni odlitek leta 1937 v Mariboru. Spomenik je ponovno v bron odlil Momo Vuković in leta 1996 so ga postavili na današnje mesto na Slomškovem trgu.
KIP KRIŽANEGA Z MARIJO MAGDALENO na polkrožnem podstavku na vogalu zgradbe na Gosposki 21. Prvotna zgradba je bila nekdaj v lasti teharskih plemičev.
ANTON AŠKERC - Dopasni kip epskega pesnika je leta 1956 po naročilu Občine Celje ob stoti obletnici Aškerčevega rojstva izdelal kipar Ciril Cesar. Kipar naj bi s kazalcem, uprtim v tla, in razprto, visoko dvignjeno desnico hotel povedati, da je trdna in vredna le zemlja; kaj bi tisto, kar je zgoraj.
Balkon z balustradami, ki ga nosijo konzole v podobi moških in žensk, sodi v sklop Ljudske posojilnice, ki je delo JOŽETA PLEČNIKA in njegovega učenca VINKA LENARČIČA. Leta 1936 je v stavbi nastal Kino Metropol (danes Art kino Metropol).
Vošnjakov portretni bronasti medaljon na fasadi zgradbe na današnji Stanetovi ulici, kjer je domoval MIHAEL VOŠNJAK (1937-1920), začetnik slovenskih denarnih zavodov.
ŽENSKA MASKA na vrhu portala secesijske meščanske zgradbe (1905) na vogalu Stanetove in Cankarjeve ulice.
SPLAVAR - Flosarjevo podobo je ob koncu regulacije Savinje leta 1961 v bron vlil ljubljanski kipar Boris Kalin. Kip nas spominja na splavarje >, ki so stoletja splavljali les, apno in kože iz Zgornje Savinjske doline v južne kraje. Postavljen je ob mostu, ki čez Savinjo vodi v mestni park.
VOJNA IN MIR - Spomenik Jakoba Savinška (v sodelovanju z Navinškom, Fürstom in Kosom) je bil postavljen leta 1958 v spomin žrtvam 2. svetovne vojne in po svoji zasnovi sodi v vrh slovenskih NOB spomenikov. Postavljen je na skoraj 10 m visok granitni blok, bronaste figure pa simbolično predstavljajo kiparjev pogled na vojno in mir.
PITNIK v obliki cveta s petimi golimi kopalkami v mestnem parku je delo akademskega kiparja Milisava Tomanića.
Izrazni izvesek nad vhodom v nekdanjo znano celjsko gostilno MAJOLKA na Prešernovi ulici.
CELJSKI BISERI - Trg Celjskih knezov je projektiral arhitekt Nande Korpnik in je bil zgrajen leta 2002. Osvetljeni stekleni biseri simbolizirajo uveljavljeno turistično ime Celja iz 19. stoletja, ko so vabili nedeljske izletnike s kopalnim vlakom na izlet v "Biser na Savinji". |
CELEIA - rimska boginja, zaščitnica mesta.
Reprodukcija RIMSKEGA MOZAIKA in granitna klop na Glavnem trgu označujeta opremo in steno rimske mestne vile, ki je bila opremljena s stenskimi poslikavami, talnimi mozaiki in parnim ogrevanjem.
KAMNITA PUŠČICA z baročnim celjskim grbom stoji ob starem Špitalu pri kapeli sv. Elizabete na Slomškovem trgu. Vanjo so mestni dobrotniki spuščali miloščino za potrebe bolnikov. Na njej je vklesana letnica 1726, manjka pa ji kovinski pokrov s ključavnico.
ZMAJ NA STARI GROFIJI - zaključek žleba. Zmaj ima v evropski kulturi status zveri in pošasti, ki naj brani streho pred neurji in simbolično lastnika pred slabim.
Talne označbe MESTNEGA OBZIDJA pri nekdanjih Ljubljanskih vratih na začetku današnje Ljubljanske ulice. Leta 1451 so s podelitvijo mestnih pravic meščani začeli pospešeno graditi obrambno obzidje. Leta 1785, ko je bilo mesto v finančni stiski, je mestni svet obzidje prodal na dražbi. Mesto se je začelo širiti.
PRIMOŽ TRUBAR, najpomembnejši slovenski protestant in začetnik slovenske pisane besede, si je kot kaplan v mestni podružnici sv. Maksimilijana (nasproti avtobusne postaje v Celju) prizadeval razširiti novi nauk. Kip na nekdanjem pokopališču ob cerkvi sv. Maksimilijana je delo kiparja Borisa Kalina.
KIPA SV. ROKA IN SV. FLORIJANA, ki pregovorno ščitita mesto pred kugo in požari, sta delo celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla (1709-1788). Nameščena sta na Glavnem trgu v polkrožnih nišah na eni redkih baročnih fasad v Celju.
MARIJINO ZNAMENJE - Leta 1776 je Celje dobilo svoj prvi javni spomenik. Postavili so ga na mestu, kjer je bil usmrčen morilec Pretner. Visok steber na
ARKADNO DVORIŠČE na Glavnem trgu 1 z bogato arhitekturno poslikavo je edinstven primer celovito ohranjene zgodnje renesančne meščanske arhitekture. V objektu se nahaja Zavod za varovanje kulturne dediščine Celje (Foto: Vinko Skale).
TRAGEDIJA in KOMEDIJA - Glavni vhod v SLG Celje krasita dve grški maski slovenskega kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička, ki sta simbola gledališča od antike dalje.
JOSIP PELIKAN - kip je posvečen celjskemu fotografu češkega rodu... Več >
ALMA MAKSIMILIJANA KARLIN > - kip svetovne popotnice je delo kiparja Vasilija Četkovića-Vaska. Stoji na Krekovem trgu.
Polkrožni balkoni na PLETERŠNIKOVI ULICI poživijo zgradbo (Vladimir Šubic, 1930).
SLAVKO ŠLANDER - kip partizana, ki je bil kot talec ustreljen v Mariboru leta 1941, je delo Janeza Pirnata. Kip so postavili leta 1976 pred II. osnovno šolo ob Ljubljanski ulici.
KAREL DESTOVNIK KAJUH - kip partizanskega pesnika, ki je bil dijak gimnazije od 1933 do 1940, je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. Kip je postavljen pred I. gimnazijo v Celju, ki jo starejši Celjani poznajo pod vzdevkom "Kajuh".
ANGELSKA MADONA S PRIVIDI ‒ sodobna poslikava Daliborja Borija Zupančiča iz leta 2003 na stropu prehoda med Gosposko ulico in Zagato. Je sodobna umetniška popestritev železobetonske zgradbe nekdanjega Slovenijalesa.
|
LAPIDARIJ - Pred Staro grofijo je bil na 440 m² postavljen rimski lapidarij, ena izmed najlepših in največjih tovrstnih zbirk pri nas. V sklopu razstave so tudi rimski miljniki iz pohorskega marmorja (2. do 3. stoletje). Veliko spomenikov so prestavili v stalno razstavo PMC Mesto pod mestom.
VOTIVNA ARA (zaobljubljeni dar) - na Glavnem trgu 11. V vogalu prvotne hiše je rimski spomenik, ki ga je bratovščina kovačev kot dar zaobljube postavila v čast svojemu bogu Merkurju.
HERAKLEJEV TEMPELJ - Herkulovo svetišče iz 2. stoletja je bilo posvečeno mitološkemu junaku in polbogu Herkulu. Ostanki templja stojijo ob Maistrovi ulici blizu kapucinskega samostana pod Miklavškim hribom. Svetišče je bilo sestavljeno iz dveh prostorov. Dolgo je bilo 19 m in obdano s stebrišči.
Ostanki OKROGLEGA OKNA, oblikovanega iz dveh ribjih mehurjev, v fasadni niši na pročelju Glasbene šole Celje na Slomškovem trgu. Poleg nakazanih okvirjev oken in nosilne stene v fasadi nas spominja na nekdanji samostan klaris >, omenjen leta 1328.
KAMNITI VODNJAK v Prešernovi ulici s premerom približno 1,40 m so odkrili leta 2013 med obnovo mestnega jedra. Izhajal naj bi iz poznorimskega obdobja in so ga uporabljali še v 18. stoletju. Na zgornjem obodu vodnjaka je viden grb s tremi zvezdami in letnico 1781.
Poznobaročni LEV z letnico 1714 na hišnem vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga, ki ima na prsih emblem z napisom v latinščini "svetemu Nepomuku zaščitniku bodi čast."
Dve levji glavi krasita rezbarsko okrašena glavna VRATA V MARIJINO CERKEV v Prešernovi ulici iz neoromanske prezidave cerkve v letih 1858‒1880. Cerkev je bila zgrajena leta 1310, vendar je doživela številne prezidave ter popravila.
MEDALJON TESARJA nad obokanimi izložbenimi okni Rakuševe trgovine na Stanetovi ulici. Poleg bogatega arhitekturnega okrasja so zgradbi ob prenovi po I. svetovni vojni dodali glazirane medaljone, ki prikazujejo tri obrtnike ‒ kovača, kuharico in tesarja. Potrebščine za njihove dejavnosti in njihove izdelke so prodajali v trgovinina Rakuševi trgovini.
S "cehovskimi" simboli okrašen vhod v poslovni del TRGOVINE RAKUŠ v Stanetovi ulici.
V vogalni zgradbi pri celjski Zvezdi se je od leta 1670 nahajala lekarna Pri orlu. Lekarniško dejavnost simbolizira MEDALJON Z ESKULAPOM (rimski bog zdravilstva) in medaljon s Higio (boginja čistoče).
KIP MERKURJA iz leta 1860, ko so zgradbi na Prešernovi ulici dozidali zgornje nadstropje in jo obnovili, simbolično poudarja poštno dejavnost do leta 1881. Leta 1927 je zgradbo kupila Mohorjeva družba, ki je v zgradbi uredila tiskarno, knjigoveznico in knjigarno.
BELI VOL na Stanetovi ulici ‒ detajl na vhodnih dvoriščnih vratih v nekdanji hotel je simbolično označeval "hotel s toplo posteljo". V vrtnem salonu hotela se je 3. 11. 1896 odvrtela prva filmska predstava v Celju.
PARNA LOKOMOTIVA JŽ 25-002 , ki je od marca 1989 kot tehnični spomenik postavljena ob III. peronu. Lokomotiva je bila izdelana v Siglovi tovarni lokomotiv v Wiener Neustadtu leta 1922. Izdelano je bilo 650 tovrstnih lokomotiv. Do leta 1978 je vozila na relaciji Zidani Most - Maribor, Celje - Velenje in Celje - Imeno. Največja hitrost vlaka je bila 60 km/h. Pogonska kolesa imajo premera 1258 mm. Masa lokomotive znaša 61,2 t. V kotlu je bilo 13 barov pritiska. Za 120 km vožnje je kurjač v peč naložil 7 t premoga, v vodni zbiralnik pa so natočili 5 m3 vode.
KRETNIŠKA POSTAVLJALNICA iz leta 1906, ki je bila v takratnih časih ena najsodobnejših. Ob postavljalnici so razstavljene takratne signalno-varnostne naprave in celjska posebnost - ŠEKA >
Notranjost VESTIBULA ŽELEZNIŠKE POSTAJE CELJE na Krekovem trgu. Zgradba je bila zgrajena leta 1846, preoblikovana v secesijskem stilu leta 1905 in rekonstruirana leta 1994. Prvi vlak Južne železnice je v Celje prisopihal leta 1846. Železna cesta je prinesla napredek, Celje je dobilo "okno v svet".
Spomenik OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE Fontana v belem , ki je umeščen v park na Gledališkem trgu, je izdelal Franc Purg.
SPOMINSKI PARK TEHARJE - Leta 2004 so na mestu nekdanjega taborišča postavili Spominski park Teharje. Z ureditvijo arhitekta Marka Mušiča je osrednji slovenski spomenik posvečen po vojni usmrčenim osebam.
|
|||
