Celje
"Tetele čevle bi najraj črez wokn zabriso. Sm jes u Celu premale kupo. Pa tulk dnarja sm čez vrate vrgo. Ker sm nerodn ko koj, sm stare na jivi uničo, ko sm s čevlom grude touko"... celjščina > |
ZVEZDA na križišču Prešernove in Stanetove ulice je "središče" mesta. Pregovorno je postala točka sestankov in zmenkov, startov in ciljev, začetkov in koncev...
CELJSKI STROP - Je najlepši primer renesančnega slikarstva na Slovenskem. Je primer iluzionističnega (3D) slikarstva. Renesančna umetnina na obodu predstavlja 4 letne čase in antične boje. V perspektivi nas slika v sredini "popelje" v nebo.
SAMOSTAN LAZARISTOV ob cerkvi sv. Jožefa - Lazariste, katerih glavna naloga je misijonarjenje in vzgoja, je leta 1852 povabil na slovensko ozemlje slovenski škof Anton Martin Slomšek. Samostan lazaristov se je nahajal zraven cerkve sv. Jožefa, ki so jo Celjani zgradili kot zaobljubo za preživetje v epidemiji kuge. To je bila prva postojanka lazaristov v Avstrijski monarhiji. Janez Jeretin, celjski tiskar, je leta 1848 začel izdajati prva celjska časnika - Cillier Zeitung in slovenske Celske novine. Jeretin je pvi uveljavil slovenščino tudi v gledališču. Leta 1849 so v Gledališkem stolpu zaigrali veseloigro Županova Micka v slovenskem jeziku, kar je bilo za takratni čas revolucionarno in smelo dejanje.
Do cerkve sv. Cecilije na Bregu vodi po pokritem stopnišču 91 lesenih stopnic. Cerkev je leta 1615 posvetil škof Tomaž Hren. Samostan so najprej naselili menihi kapucini iz Verone, ki naj bi v času protireforrmacije ponovno utrdili katoliško vero.
Prepoznavni LOGOTIPI uspešnih celjskih podjetij.
DREVESNA HIŠA - Hiša med krošnjami dreves na III. jasi je nastala v okviru evropskega projekta Gozdovi za mesta - Green4grey, v sklopu katerega so uredili še 15 izobraževalnih in 7 doživljajskih točk, trim stezo z desetimi napravami, prizoriščni oder v gozdu in več deset novih klopi za počitek.
SPLAVARSKA BRV povezuje Savinjsko nebrežje z mestnim parkom. V sklopu nadgradnje protipoplavne zaščite mesta so porušili stari most in postavili novo brv (avtorja Gabrijelčič, Rovan). Tako so iz struge Savinje umaknili nosilce mostu, ki so prej ob visokih vodah ovirali rečni pretok.
HERMANOV BRLOG je prvi otroški muzej v Sloveniji. V okviru Muzeja novejše zgodovine obratuje že od leta 1995. Svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti in pomaga otrokom spoznavati in razumeti svet. 
PROTIPOŽARNA BRAMBA - Na Miklavškem hribu se je že v poznem srednjem veku nahajala stalna posadka prvih "gasilcev" v Celju. Na vzpetini so imeli stalno protipožarno opazovalnico, s katere so ob požarih prebivalce alarmirali s strelom iz možnarja.
MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA V CELJU - Sejme so v mestu organizirali že v srednjem veku. Leta 1863 je bila prva moderna sejemska prireditev (prva celjska kmetijska razstava) v mestu. Prvi obrtni sejem so organizirali jeseni leta 1968. Leta 2015 se je na MOS-u (Mednarodnem obrtnem sejmu) predstavljalo 1500 razstavljalcev iz 38 držav. MOS je največja tovrstna prireditev v Jugovzhodni Evropi.
|
SVETI MAKSIMILIJAN CELJSKI v cerkvi svetega Maksimilijana. Maksimiijan Celjski je odšel iz Celja v Rim, kjer je postal duhovnik in škof. Po nalogu papeža Siksta II. se je v 3. stoletju vrnil v Norik oznanjat Kristusov nauk. Rimski sodnik Eulasius ga je pozval, naj preneha širiti takrat še prepovedano vero. Maksimilijan je kljub grožnjam ostal zvest krščanstvu. Zaradi tega so ga leta 284 obglavili. Truplo so skrivoma pokopali ob tedanjem rimskem mestnem obzidju, kjer je sedaj rimskokatoliška cerkev svetega Maksimilijana. Maksimilijan je postal svetnik, god obhaja 12. oktobra. Je zavetnik škofije v Passau na Bavarskem.
LOBANJE CELJSKIH GROFOV - V prezbiteriju Marijine (minoritske) cerkve je grobnica celjskih grofov, v kateri so našli njihove lobanje. Dolgo časa so bile razstavljene za glavnim oltarjem, danes pa so umeščene v razstavo Grofje Celjski v Knežjem dvorcu. Iz oblike njihovih lobanj so strokovnjaki z zapletenimi fotogrametričnimi metodami računalniško izdelali najverjetnejše obraze nekaterih celjskih knezov. SEIDLOV STUDENEC > star studenec na desnem bregu Savinje, znan tudi kot Meškov studenec in kot Levja glava...
Leta 270 je Celje prizadejal močan potres, ki je strugo Savinje, ki je prej obtekala mesto na severu, prestavil pod Miklavški hrib. Od velike POPLAVE leta 1672 se je do danes ohranila označba na Vodnem stolpu v Celju, na kateri iztegnjena roka kaže višino poplavne vode. Celje leži na najnižji točki Celjske kotline. Vode se odtekajo čez ozko grlo med Grajskim in Miklavškim hribom proti jugu. Najmanjši vodni pretok (1970-2000) je znašal 4,2 m3/s, največji pa 1450 m3/s. Pred regulacijskimi deli so reke v Celju med letoma 1920 in 1954 kar 105 krat prestopile bregove. SAVINJSKI FLOSARJI - Dejavnost se je v Savinjski dolini razvila že v 15. stoletju. Splavar je splav, plovilo iz plohov in desk, sestavil v enem dnevu. Prevažali so v glavnem hlodovino, les in in lesne polizdelke, apno(za gradnjo) ter volno. Celje je bilo za flosarje prvo postajališče. Skupine splavov so se povezale v "rajže" in pot nadaljevali mimo Zidanega Mosta, Brežic ter Zagreba proti Beogradu. Tam so tovor in razstavljen splav prodali, orodje vzeli s seboj ter se peš ali z vlakom odpravili proti domu. Splavarjenje je bilo moško, dobro plačano in težaško delo. Z zaslužkom trikratnega potovanja se je lahko leto dni preživela cela družina. Do II. svetovne vojne je bila ena najdonosnejših dejavnosti.
ULIČNE POSLIKAVE - Poslikava velikih reklamnih panojev, 2014 - Barbara Celjska ob 600-letnici njenega kronanja za nemško kraljico. Od leta 1996 Mestna občina Celje vsako leto, ob občinskem prazniku 11. aprila (mestne pravice, 1451), za celjske vrtce, šole in društva pripravi poslikavo velikih oglasnih panojev. Velike ulične poslikave z določenimi tematikami v obliki galerij na prostem vsako leto krasijo mesto Celje.
STEKLENI FOTOGRAFSKI ATELJE, 1899 - predstavljeno je življenje in delo celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, originalna oprema in njegov stekleni salon.
SPOMINSKI PARK TEHARJE - Leta 2004 so na mestu nekdanjega taborišča na Teharjah postavili Spominski park. Z ureditvijo arhitekta Marka Mušiča je osrednji slovenski spomenik posvečen po 2. svetovni vojni usmrčenim osebam. ŠEKA - Leta 1950 so iz zalogovnika (tenderja) v celjski Cinkarni izdelali priročno lokomotivo premikalko. Poimenovali so jo Šeka. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja v tistih časih so si strojniki občasno zase "sposodili" kakšen liter goriva iz tovarniške lokomotive. Postala je "molzna krava", ki je namesto mleka dajala iskano gorivo. Tako je Šeka, pogosto ime domačih krav, postala tudi lokomotiva premikalka v Cinkarni. Društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje je v začetku stoletja organiziralo obnovo stare lepotice. Danes je razstavljena na železniški postaji v Celju.
MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE - bienalno srečanje izbranih mladinskih zborov iz Slovenije in tujine, ki spremeni knežje mesto v živi oder... Več >
|
|
|
Celjšina je geografsko zelo omejena - od Levca do Vrbnega pri Šentjurju in od Vojnika do Laškega. "V Celju živimo Celjani. Celjani govorimo celjščino. Celjščina je torej celjski govor. Celje je slovensko mesto. Na Slovenskem se govori slovensko. Celjani potemtakem govorimo slovensko." (Živeti s Celjem, 1990, NTRC) |
|
bogi člouk - ubogi človek
|
||
