razvoj meščanstva - fotogalerija
Celje v 19. stoletju Galerija:
|
||
|
|
NARODNI DOM so zgradili po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja 1895-97. Bil je kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva in simbol slovenstva v tedanjem zaostrenem boju proti ponemčevanju v mestu. V novi zgradbi celjskih Slovencev je delovala javna knjižnica, kjer je bila od leta 1906 možna brezplačna izposoja gradiva. Danes so v njem prostori Mestne občine Celje, 4 dvorane, v katerih se izvajajo prireditve, koncerti, strokovna srečanja, okrogle mize in seje Mestnega sveta. Na vogalu se nahaja Likovni salon. |
|
 |
CELJSKI DOM je bil zgrajen v novogotskem slogu 1905-1906 po načrtih dunajskega arhitekta Branga. V času nacionalnih nasprotij so se celjski Nemci odzvali z gradnjo stavb v nemškem slogu. Ko so zbrali dovolj denarja, so začeli z gradnjo. V Nemški hiši so se nahajala različna nemška društva, tiskarna Celeia in uredništvo nemškega časopisa Deutsche Wacht, prostore za gostinstvo ter prosti čas. Vse do razpada Avstro-Ogrske leta 1918 je bila kulturno in družabno središče vladajočega celjskega nemštva. Po I. svetovni vojni so jo preimenovali v Celjski dom. V socialistični Jugoslaviji je bil v njej Dom JLA - Dom OF, z osamosvojitvijo Sovenije pa je zgradbi dobila staro ime.
|
|
|
JANEZ JERETIN - je leta 1848 začel izdajati prva celjska časnika - nemškega in slovenskega. Jeretin je pvi uveljavil slovenščino tudi v mestnem gledališču. Leta 1849 so v slovenščini zaigrali veseloigro Županova Micka, ki je bila za takratni čas "revolucionarna". DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Društva so predstavljala kulturno, politično in gospodarsko življenje mesta in priljubljeno obliko srečevanja meščanov. Do konca sedemdesetih let so bila nacionalno mešana, kasneje so se strogo delila na nemška in slovenska. Olepševalno društvo (1871) je skrbelo za turistični razvoj Celja. Kulturno vzpodbudo je prinesla ustanovitev Mestnega muzeja (1882) in izgradnja gledališča (1885). Ustanovljeni so bili še Narodna čitalnica (1862), celjsko telovadno društvo Sokol (1890), požarna bramba (1871), |
|
|
NARODNA ČITALNICA V CELJU - ustanovitelji celjske Narodne čitalnice, 19.3.1862. Ko je postal prostor pri trgovcu Kapusu (nasproti slaščičarne Zvezda) premajhen, se je čitalnica za desetletja preselila v gostilno Pri Balantu (1850, kasneje Pri zamorcu - hotel Mohr, kasnejša gostilna Ojstrica, danes stanovanjsko-poslovni kompleks Maksimiljan ob Ljubljanski ulici). Za gostilno je bil nekoč hlev, kjer so obiskovalci gostilne puščali konje. Kasneje so se preselili v objekt pri pošti in 1897 v Narodni dom. 19. marec je danes praznik Mestne četrti Celje-Center. Na dolgoletni sedež celjske čitalnice nas opozarja spominska plošča na fasadi kompleksa Maksimilijan ob Ljubjanski ulici št. 5. |
|
|
EVANGELIČANSKA CERKEV na Otoku (1906, foto: 1937). Evangeličansko gibanje celjskih Nemcev je utrdilo nemštvo v mestu, predvsem s prihodom prvega vikarja Fritza Maya z Dunaja, ko je 1901. vzpostavil evangeličansko občino. Leta 1906 so postavili evangeličansko cerkev v novogotskem slogu. Porušili so jo leta 1964. V nekdanjem župnišču se danes nahaja Vrtec Anice Černejeve. V ozadju celjske gimnazija (1914), za gradnjo katere je Rakusch odstopil zemljišče pod pogojem, da bo učni jezik v šoli izključno nemški... Več > |
|
|
PRVIH 5 VIL NA OTOKU - zgradil jih je celjski vinski trgovec in gostilničar Josef Pallos. "Otok" je bil takrat še nepozidan zahodni del Celja, ujet med Sušnico (danes se podzemno steka v Savinjo pri Knežjem dvorcu), Ložnico in poplavno Savinjo. |
|
|
SEIDLOV STUDENEC (kasneje Meškov studenec ali Levja glava). Ferdinand Seidel je bil profesor na celjski gimnaziji in avtor številnih študij, razprav in znanstvenih prispevkov s področja geologije, geografije, seizmologije in botanike. Proučeval je potrese na Kranjskem in pripomogel k bolj varni protipotresni gradnji. Bil je tudi avtor staroavstrijske državne himne.
|
|
|
RAKUŠEV MLIN - Nemški Mestni mlin je stal ob Mariborski cesti ob železniški progi. Izstopal je z rdečimi opečnatimi zidovi in predstavljal tipično industrijsko arhitekturo prehoda med 19. in 20. stoletjem, zato je bil razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Objekt, zgrajen 1903, se je izkazal za dobro naložbo zaradi bližine železniške proge. Od leta 1913 je bil v lasti družine Rakusch, po II. svetovni vojni pa ga je oblast nacionalizirala. Stavba je dolga desetletja samevala in propadala. Mestna občina Celje je brez uspeha iskala investitorje za prenovo bogate tehniške dediščine. Oktobra 2014 je močan požar poslopje močno poškodoval, zato so ga porušili...
|
