sodobni čas - fotogalerija
|
Galerija:
|
|
| POVOJNO OBRAČUNAVANJE S POLITIČNIMI NASPROTNIKI | ||
|
TEHARJE - Na Teharjah so nacisti leta 1943 zgradili taborišče za okoli 500 ljudi. Konec maja 1945 so taborišče ponovno aktivirali in vanj namestili prebežnike (domobrance, ustaše, cel Rupnikov bataljon, pa tudi veliko civilistov), ki so se pred Jugoslovansko armado ob koncu vojne zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Ocenjujejo, da so na Teharje pripeljali okoli 5000 ljudi. Povojna oblast jih je brez sojenja usmrtila v prvih dveh mesecih po koncu vojne, njihova grobišča pa so za več desetletij ostala prikrita in zamolčana. Leta 2004 so na mestu nekdanjega taborišča postavili Spominski park Teharje. Z ureditvijo arhitekta Marka Mušiča je osrednji slovenski spomenik posvečen po vojni usmrčenim osebam.
|
|
| ŽIVLJENJE V SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI | ||
|
CELJSKI TEDNIK je bil osrednji celjski in regijski časopis (danes Novi tednik), ki je pod tem imenom začel izhajati leta 1955. Za začetnika današnjega Novega tednika velja Nova pot, ki je začela izhajati 2. junija 1945. Leta 1962 je znašala mesečna plača frizerske pomočnice 12000 dinarjev. Izvod časopisa je stal 20 dinarjev, krompir so na tržnici prodajali po 52 dinarjev. V Železarni Štore je delavec mesečno prislužil okoli 15000 dinarjev, kolikor je znašala tudi prva nagrada za pravilno rešeno nagradno križanko v silvestrski številki Celjskega tednika leta 1962.
|
|
LOGOTIPI CELJSKIH PODJETIJ - Leta 1961 je na upravni zgradbi Ema zasvetil prvi neonski napis v Celju. Leta 1968 smo v Celju dobili prvi semafor pred glavno pošto. V Aeru so istega leta začeli izdelovati papirnate osvežilne robčke. Leta 1969 so v veleblagovnici Tkanina (Stermecki) namestili prve pomične stopnice v mestu. Večino gradbenih podjetij je združeval celjski Ingrad v katerem je bilo v 60-ih letih zaposlenih 2850 ljudi in je letno štipendiral 200 mladih.
|
||
"Damferca, Goša in Gomulka" |
JŽ - JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE - Na Celjskem so ponekod že od leta 1960 potnike prevažali z motornimi tirnimi avtobusi "Gošami". Leta 1961 so na progi Zidani most-Maribor uvedli lokomotive na dizelski pogon. Leta 1971 je v Celje pripeljal prvi električni vlak "Gomulka". Leta 1981 je na odseku Zidani most-Celje dnevno vozilo 110 vlakov - 52 potniških in 58 tovornih...
|
|
|
AVTOBUSNI PROMET CELJE, 1961 - Leta 1929 je mestna oblast ustanovila Avtobus mesta Celje. Z 2 avtobusoma je upravljalo 5 voznikov. Največ prometa je bilo na linijah, ki so vodile do zdraviliških krajev. Na Titovem (danes Krekovem) trgu je leta 1961 svojo poslovalnico odprlo podjetje Avtobusni promet Celje, ki se je leta 1964 preimenovalo v Izletnik Celje. Leta 1961 so imeli v voznem parku 37 vozil, na izlete so popeljali več kot 13000 ljudi. Leta 1970 so posedovali 127 avtobusov. Danes prepeljejo letno več kot 5 milijonov potnikov in prevozijo okoli 10 milijonov kilometrov.
|
|
|
CIRIL DEBELJAK-CIC - Legenda celjskega alpinizma Ciril Debeljak se je leta 1962 udeležil prve jugoslovanske himalajske odprave na Trisul (7120m). Celjsko planinsko društvo je bilo med največjimi društvi v sestavi Planinske zveze Slovenije. Leta 1964 je bilo vanj vključenih 2580 članov. |
|
|
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE, 1958 - že leta 1946 so izvedli prvi množični koncert mladinskih pevskih zborov, ko je pred Prothasijevim dvorcem pelo 3000 mladih pevcev. Leta 1960 so prvič nastopili tudi pevci iz drugih jugoslovanskih republik. Leta 1961 je v mestu potekal IV. festival mladinskega petja, na katerem je sodelovalo 844 mladinskih zborov s 42934 pevci. Leta 1963 je prireditev prvič privabila mlade pevce iz tujine. Danes je Mednarodni mladinski pevski festival Celje bienalno srečanje izbranih mladinskih zborov iz Slovenije in tujine. |
|
|
OBRTNI SEJEM V CELJU, 1968 - Sejme so v mestu organizirali že v srednjem veku. Leta 1863 je bila prva moderna sejemska prireditev (prva celjska kmetijska razstava) v mestu. Od leta 1966 so organizirali zlatarske razstave pod pokroviteljstvom Zlatarne Celje. Prvi obrtni sejem so organizirali jeseni leta 1968. Leta 2015 se je na MOS-u (Mednarodnem obrtnem sejmu) predstavljalo 1500 razstavljalcev iz 38 držav. |
|
|
TEDEN DOMAČEGA FILMA, 1975 - Leta 1973 je Celje prvič gostilo festival domačega filma. Teden domačega filma je potekal do leta 1989, nato pa so po letu premora pripravili še Dneve slovenskega filma. Istega leta so v Portorožu pripravili Slovenski filmski maraton, ki so ga leta 1998 preimenovali v prvi festival slovenskega filma.
|
|
|
Celje na razglednici iz leta 1964 - Leta 1963 je Atletsko društvo Kladivar Celje imelo 264 članov. Od ustanovitve je osvojilo čez 1000 naslovov državnih prvakov in dalo 19 olimpijcev. Novembra 1966 so odprli umetno drsališče v celjskem parku. Konec šestdesetih let smo je bilo v občini 15 odbojkarskih, 10 rokometnih, 9 košarkarskih, 7 nogometnih in 4 teniška igrišča, 14 telovadnic, 3 kegljišča in 2 strelišči. |
|
|
Celje na razglednici iz leta 1977 - Leta 1957 so v Celju odprli Ljudsko kopališče z olimpijskim zunanjim bazenom, ki ga je konstruiral Stanko Bloudek (spodaj desno). |
|
|
TRIM AKCIJE - Trim je bila fizična aktivnost, ki je dajala dopolnilno energijo, zabavo in korist. Idejo o "športu za vsakogar" oziroma o rekreativnih množičnih udejstvovanjih smo v začetku sedemdesetih povzeli od Skandinavcev. Celjani so se udeleževali številnih trim akcij - "Vedno mladi, tečemo radi!", "Za pravo postavo je plavanje pravo!" in "Pot pod noge, krepimo srce!" Na Gričku (Petričku) so postavili trim stezo. Na krožni poti v naravnem okolju so bile na posameznih točkah športna orodja z opisi vaj, ki jih je obiskovalec opravil. |
|
 |
GOSPODARSKA STABILIZACIJA - Slabo ekonomsko politiko in dogovorno gospodarstvo je Jugoslavija nadomeščala z zadolževanjem. Dolg Jugoslavije je do 80. let narasel na 24 milijard dolarjev. Začela se je dolžniška kriza. Inflacija 1989-1988 je bila 2800%. Omejili so javno porabo, višali davke in varčevali na vseh področjih. Tako so bila osemdeseta leta v znamenju t.i. gospodarske stabilizacije. Porabo goriva so omejili z boni in čim manjšo uporabo osebnih avtomobilov. Police trgovin so bile prazne. Primanjkovalo je osnovnih življenjskih potrebščin (olja, sladkorja, kave, toaletnega papirja). Gospodarski krizi je sledila politična kriza.
|
|
| OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE | ||
|
"SLOVENIJA BO SVOBODNA!" je sporočal Novi tednik, 4. julija 1991. Vojna za Slovenijo je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije in s tem potrdila svojo neodvisnost. To je bil prvi oboroženi spopad v Evropi po II. svetovni vojni. Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991. Zvezna vlada v Beogradu je še isti večer JLA (Jugoslovanska ljudska armada) in zvezni policiji dala zeleno luč za oborožen nastop proti Sloveniji. Načrtovali so, da JLA z oklepnimi enotami zasedla mejne prehode in letališče Brnik ter Slovenijo izolira. Namere je preprečila Teritorialna obramba in slovenska policija. Prišlo je do bojev, JLA pa je uporabila tudi zračne sile. 7. julija so na Brionih sprejeli brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v koprskem pristanišču, 25. oktobra 1991. Vojna je zahtevala 76 žrtev (19 na slovenski strani, 45 pripadnikov JLA in 12 tujcev). Ranjenih je bilo 182 slovenskih borcev in civilistov. JLA je imela uničenih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev 172 vozil in 6 helikopterjev. In Slovenija je svobodna! |
|
|
CELJE DANES - Celje je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 37628 prebivalci in 22,7 km2 površine je tretje največje slovensko mesto. Mesto ima 10 mestnih četrti, občina pa 9 krajevnih skupnosti. Geografske koordinate mesta 46°14'24'' N - 15°16'12'' E. |
|
po obnovi mestnega jedra, 2014
Mestna tržnica je bila prenovljena leta 2009.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
krožišče z vodometom (Romih, Topolšek) predstavlja južni vstop v mesto
drevesna hiša na III. jasi v Mestnem gozdu
Celjska koča (652 m) - smučišče in pustolovski park |
celjska Zvezda - "središče" mesta na križišču Stanetove in Prešernove ulice
"Enkrat za Cele, vedn za Cele!"
Celjska mestna hranilnica
Stanetova ulica
Mestni gozd je umeščen ob južni rob mesta, pod Anski vrh in Miklavški hrib, ter je s svojimi 94 ha gozdnih površin in 14 km opremljenih sprehajalnih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.
celjsko sejmišče Golovec, prizorišče MOS-a |
|
Splavarska brv povezuje mestni park in Savinjsko nabrežje. |
||
Šmartinsko jezero - je zadrževalnik vode z volumnom 5,2 milijona m3 vode in 1,07 km2 površine. Pregrado Loče na Koprivnici so zgradili leta 1970 za zadrževanje visokih voda in kot vir tehnološke vode. Danes je jezero privlačno rekreativno območje celjskih tekačev, kolesarjev in sprehajalcev, pester ribji zarod pa privablja številne ljubiteljske in športne ribiče.
|
||
