Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za
filozofijo
Prof. dr. Marko Uršič
SODOBNA
FILOZOFSKA KOZMOLOGIJA
v lanskem študijskem letu, 2015/16. Izbirni predmet za II. stopnjo študija filozofije (vse
smeri) in zunanji izbirni predmet na FF in širše na UL, tudi za izmenjave
programa Erasmus etc.
Učni
načrt predmeta (iz zbornika programov II. stopnje na FF).
Arhiv: program 2012/2013 (in
2013/2014), 2014/2015.
Program
predavanj 2015/16, po tematskih
sklopih (vsa predavanja, razen uvodnega, so opremljena s slidi
v PowerPoint tehniki, gl. spodaj: Literatura, tč. III):
I.
Uvod: sodobna
kozmologija med znanostjo in filozofijo. Kantove kozmološke antinomije in
»problem celote« vesolja v prostoru in času.
II.
Oris sodobne
znanstvene kozmologije: zvezde, črne luknje,
galaksije; raztezanje vesolja in Hubblov zakon; Friedmannovi
modeli raztezanja, standardni kozmološki model »prapoka«,
razvojna obdobja vesolja, prasevanje, vesoljna
»inflacija«, pospešeno raztezanje; kozmologija dandanes (3–4
predavanja).
III.
Pojem
kozmološkega časa; problem »prvih treh minut«; »čas ima obliko hruške« (Stephen Hawking).
IV.
»Natančna
naravnanost« (fine-tuning)
vesolja, »antropično kozmološko načelo« in
multiverzum (2–3 predavanja).
V.
Kozmološki
darvinizem nasproti »razumnemu načrtu«; panteizem kot možnost »tretje poti« med
teizmom in ateizmom (Paul Davies): imanentni logos v kozmosu (2 predavanji).
VI.
Holizem,
kompleksnost, sámoorganizacija; teorije »kaosa« in fraktali.
VII.
O
»smislu vesolja«: vprašanje teleologije, lepota kozmosa, čas in večnost, zavest
in duh v naravi (2–3 predavanja).
Literatura:
I.
Za
uvod v tematiko tega predmeta prebereš mojo razpravo »O pračudežu«
(iz knjige Iskanje poti,
2011, tj. ponatis knjige Štirje
časi – Pomlad, 2002,
str. 527–78), dostopna je tudi na spletni strani: »O pračudežu,
razmislek o nekaterih vidikih sodobne kozmologije«. – Fakultativno, torej po
želji in glede na razpoložljivi čas, lahko prebereš tudi slavno, zdaj že
klasično uspešnico Stephena Hawkinga
Kratka zgodovina časa (DMFA, Lj., 1994 in ponatisi) in/ali istega avtorja Vesolje v orehovi lupini (Učila, Tržič,
2004). Zelo dober, vendar nekoliko daljši uvod v sodobno kozmologijo je tudi
knjiga: Brian Greene, Tkanina vesolja
(Učila, 2006).
II.
Osnovno
študijsko gradivo za ta predmet je moja knjiga Daljna bližina neba
(Štirje časi – Jesen), Cankarjeva
založba, Lj., 2010. Za izpit je treba obvezno
prebrati naslednje odlomke:
1.
»Analiza
… (I. poglavje: str. 21–63), dostopno tudi na spletni strani: »Racionalne
predpostavke in meje kozmologije«;
2.
»Sinteza
…« (odlomek iz II. poglavja: str. 76–85), o Kantovi kozmološki antinomiji
prostora in časa (kratka razlaga).
– Fakultativno pa lahko prebereš tudi odlomek o antinomijah iz Kantove Kritike čistega uma (prev. Z. Kobe v: Kritika čistega uma 3/4, Analecta-Problemi 7/8, 2011, str. 88–119).
3.
»Celota
– multiverzum ali Univerzum?« (V. poglavje: str. 211–326, od tega 294–326
fakultativno). – Poleg tega kot fakultativno (ne pa alternativno) branje
priporočam knjigo: Paul Davies, Zlatolaskina uganka (Modrijan, 2010).
4.
Sam/-a
si izbereš za izpitno branje še dve poglavji (od dvanajstih glavnih
poglavij) iz knjige Daljna
bližina neba.
Skupno (I+II) je obveznega branja za izpit približno 300 strani.
III.
Drugo
študijsko gradivo (ppt-prezentacije predavanj idr.)
najdeš na spletu: Filozofija narave –
študijsko gradivo, od tč. 23 do 28 ter fakultativno tudi tč. 32 in 33.
Izpit je usten (20–30 min.). Tu so izpitna vprašanja za
študijsko leto 2015/16. Odgovarjaš na dve vprašanji (vlečeš številke vprašanj)
+ na tretje neposredno iz literature (tj. z zgornjega seznama obveznih odlomkov
iz I+II). Opravljen izpit prinese 3 KT.