ŠUSS 7.1, marec 2010

Zabilanca in izvenbilanca

Ključne besede: slovenščina, besedje, zabilanca, izvenbilanca

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000514.html]

Naletel sem na problem različnega tolmačenja. Prosim, če mi lahko razložite razliko me izvenbilanco in zabilanco.

Šussovci smo sicer sami jezikoslovci, ki smo bolj ali manj usposobljeni zgolj za jezikoslovna vprašanja in ne tudi za strokovno izrazje posameznih ved, torej vam sami na vprašanje nismo znali odgovoriti.

Zato je kolegica vprašala nekaj računovodij, ki so povedali, da jim je izraz 'izvenbilanca' znan, za 'zabilanco' pa še niso slišali. Bili so mnenja, da tako 'izvenbilanca' oziroma 'izzabilanca' kot tudi 'zabilanca' pomenijo eno in isto: tisto bilanco, ki jo nekdo (podjetje, privatnik) vodi posebej, v njej pa beleži razne stvari, ki mu jih po pravilih ni treba, a mu pridejo iz takih ali drugačnih razlogov prav.

Naknadno pa smo prejeli še sledečo obrazložitev obeh terminov, ki jo navajamo v originalu.

IZVENBILANCA - povedano zelo, rekel bi celo nedopustno, po domače. Tako se med seboj neformalno pogovarjajo računovodje, zato je ta izraz v pisni obliki, v uradnem dokumentu, nedopusten. Pravilen izraz je 'izvenbilančni podatki', 'izvenbilančno poslovanje' ali še bolje 'zunajbilančni podatki', 'zunajbilančno poslovanje'. V vezanem besedilu ga najdemo tudi v obliki 'izvenbilančne (zunajbilančne) postavke'. Angleška ustreznica tega izraza je 'off-balance sheet items'

Gre predvsem za dana oziroma prejeta jamstva ali garancije, akreditivno poslovanje, itd., torej postavke, ki se ne vključujejo v bilanco stanja, ker ne odražajo finančnega stanja na dan izdelave bilance stanja, kajti bilanca stanja pomeni prikaz stanja poslovanja družbe na zakonsko določen datum, te postavke pa pomenijo poslovne dogodke, ki utegnejo imeti določen finančni učinek na poslovanje v prihodnje.

Na primer: Zunajbilančna aktiva (sredstva): sredstva, ki lahko pomenijo pozitiven ekonomski učinek oziroma korist v prihodnje. So znamenje pozitivnega finančnega položaja družbe, četudi se ne prikazujejo v bilanci stanja. Seveda imamo pri tem v mislih načelo delujoče družbe, njenega permanentnega poslovanja, kajti, v primeru njenega stečaja ali likvidacije teh sredstev ne bi bilo mogoče unovčiti. Zunajbilančna aktiva tako obsega možnost prenosa davčne izgube na račun bodočega dohodka, sklenjene kupne pogodbe za osnovna sredstva po ceni, ki je bistveno nižja od tekočih cen, pričakovane popuste, ter pogojno predvidena sredstva oziroma možne aktivne postavke (contingent assets - pričakovano plačilo za eventualno nastale poslovne dogodke).

Zunajbilančna pasiva (obveznosti): postavke, ki niso prikazane na strani obveznosti v bilanci stanja, vendar predstavljajo potencialno obveznost plačila ali opravljanja storitev v prihodnje. Obsegajo predvsem stroške sodnih postopkov, jamstva in garancije, ter odstop terjatev na podlagi pogodb, sklenjenih z državo.

ZABILANCA - velja enako kot zgoraj. Izraz povedan med branjevkami. Res je, da še ni ustaljenega izraza. Tako recimo v bilancah različnih družb in bank najdemo izraz 'zabilančni podatki' (SIB banka), vendar je izraz 'pobilančni podatki' (zasledil sem celo 'pobilančni dogodki') primernejši. Za kaj gre? V nobenem peimeru za nekaj, kar bi se skrivalo za bilanco, temveč nekaj, kar sledi, kar se je zgodilo po datumu izdelave bilance. Dejansko pa za poslovne dogodke, do katerih je prišlo v času med dnevom izdelave bilance (n. pr. 31. decembrom) in dnevom zaključka revizije oziroma posredovanja (revidirane) bilance uporabnikom. Gre predvsem na opozarjanje na poslovne dogodke, ki bistveno vplivajo na pošteno predstavitev stanja, izkazanega v računovodskih izkazi, t.j. dodatno osvetlitev razvoja poslovanja z dogodki, nastalimi v času med izdelavo bilance in posredovanjem le-te. To pa nikakor ni nepomembno pri sprejemanju poslovnih odločitev (potencialnih) partnerjev zadevne družbe. Angleška ustreznica je 'Post-balance sheet event'.

(2006)