ŠUSS 5.3, september 2008

Kako narediti svojilni pridevnik iz 'Borgi'

Petra Mišmaš in Rok Žaucer

Ključne besede: slovenščina, svojilni pridevnik, Borg

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000482.html]

Zelo sem vesel, da sem naletel na vašo spletno stran. Upam, da boste vedeli odgovoriti na moje vprašanje.

Sprašujem se namreč, kako napraviti iz samostalnika Borg (v množini Borgi - kibernetična bitja iz Zvezdnih stez) svojilni pridevnik v tem smislu: (njihova) ladja. Se pravi, Borgovska ladja, nemara Borška ladja (kiborg - kiborški), Borgska ladja ... Pogosto slišim čudne čebelice, npr. Borg ladja, kar se mi zdi narobe (ladja Borgov mi sicer pade na pamet, ni pa dosti univerzalno). Kaj pravite?

Za začetek naj omenimo, da morebitnih gesel 'kiborg', 'Borg'/'borg', 'kiborški', 'borški' ali 'borgovski' ne vsebuje ne SSKJ, ne Verbinčev Slovar tujk, ne Slovenski pravopis; glede na datum priprave teh priročnikov, še posebej prvih dveh, in na relativno nedaven nastanek besed 'borg' in 'kiborg' sicer tega niti ni ne vem kako smiselno pričakovati.

Naj zdaj po vrsti pokomentiram možnosti, ki jih omenjate. Najprej oblike borgovski, borški, borgski. Priponi -ski in -ovski se zdita pomensko precej primerljivi, obe izražata nekakšno povezanost (po pripadnosti, vrsti, lastnini itd.) s tem, kar poimenuje samostalnik, iz katerega tvorimo pridevnik. Res je sicer, da se večina pridevnikov, izpeljanih iz samostalnikov za poimenovanje ljudstva, konča na -ski (hrvaški, madžarski, italijanski, turški ...), kar bi morda dalo prednost obliki 'borški' pred obliko 'borgovski', vendar lahko (pri novotvorbi) načeloma vseeno prosto izbiramo med obema končnicama, v vašem primeru torej med oblikama 'borgovski' in 'borški'. Obe sta v slovničnem sistemu slovenščine možni, odločitev je načeloma v prvi vrsti stvar osebne preference.

Kot namigujete že sami, se da na izbiro med 'borgovski' in 'borški' seveda gledati tudi v kontekstu obstoječe oblike 'kiborški', izpeljane iz samostalnika 'kiborg'. Spletni besedilni korpus Nova beseda kot izpeljanke iz besedi 'borg' podobne besede 'kiborg' izpričuje oblike, kot so 'kiborška (paradigma)', 'kiborški (filmi)', 'kiborški (stroji)', kakšnih različic oblike 'kiborgovski' pa ta korpus ne izpričuje. To stanje daje morda obliki 'borški' prednost pred obliko 'kiborgovski', še posebej ker je 'borg'/'Borg' izvorno kar okrajšana verzija 'kiborga'. Nadalje v to smer morda kaže tudi stanje pri podobnih, na -rg končujočih se besedah v SSKJ, med katerimi imamo npr. samostalnik 'trg', 'kirurg' in 'metalurg', iz katerih imamo pridevnike 'trški', 'kirurški' in 'metalurški'.

Glede oblik 'borgovski' in 'borški' je sklep torej takle: načeloma sta možni obe, nekaj podatkov iz rabe podobnih besed pa morda daje prednost obliki 'borški'.

Pa še pravopisna pripomba glede oblike 'borški'; v slovenščini se pridevniki, ki se končujejo s končnico -ski (in niso prva beseda v večdelnem imenu, kot npr. v zvezi 'Kriški podi'), običajno pišejo z malo začetnico, tak zapis pa je tudi v skladu z nasveti Slovenskega pravopisa. Če nam torej 'borška ladja' ni lastno ime (primerljivo npr. z imenom Leteči Holandec), marveč nam je 'borški' v tej zvezi bolj opis, kar se zdi verjetno, potem bo ustrezni zapis načeloma 'borška ladja'. (Primerjaj zapis zvez 'slovenska dežela' in 'dežela Slovencev'. Če nam ti zvezi predstavljata imeni, bomo obe pisali z veliko, torej 'Slovenska dežela' in 'Dežela Slovencev'; če nam ne predstavljata imena marveč bolj opis, pa bomo obe pisali z malo, torej 'slovenska dežela' in 'dežela Slovencev'.)

Omenjate tudi obliko 'borgski', ki pa se res zdi problematična. Ta oblika namreč ne upošteva dejstva, da končnica -ski v določenih glasovnih okoljih doživi bolj ali manj redovito glasovno premeno in da je eno od teh okolij tudi končni [g], torej glas, ki ga najdemo tudi na koncu osnove 'borg-'; v takih primerih se sklop [-gs-], ki ga dobimo ob slepem spajanju osnove 'borg-' in končnice -ski, spreprosti v [š]. To vidimo pri besedah, kot so 'trški' (< trg+ski), 'kirurški' (< kirurg+ski), , 'loški' (< log+ski), 'brandenburški' (< brandenburg+ski), itd. (Podobno premeno vidimo ob spajanju končnice -ski z osnovami 'turk-', 'vrh-', 'vas-', itd., kjer dobimo oblike 'turški', 'starovrški', 'kriški', 'vaški' in ne oblik 'turkski, 'starovrhski', 'vasski'.) Ob upoštevanju te premene torej dobimo obliko 'borški', ne 'borgski'.

(Edina navidezna izjema, ki mi ta hip pride na misel, je priimek ruskega skladatelja Musorgskega (ki je torej 'Musorgski' in ne 'Musorški'). Vendar je to oblika, ki smo jo v slovenščino dobili iz tujega jezika (ruščine) in to samo v tej obliki, brez sočasnega obstoja potencialne oblike 'Musorg'; deloma oblika morda ni bila predelana v 'Musorški' zato, ker je nimamo za izpeljavo (iz podstave 'Musorg-'), deloma pa morda tudi zato, ker gre za ime/priimek, pri čemer tipično ohranjamo notranjo podobo in slovenskemu sistemu prilagajamo le končno obrazilo, npr. toliko, da omogočimo sklanjanje 'Musorgski', 'Musorgskega', 'Musorgskemu' ... Pridevnik 'borški' je od te oblike torej drugačen.)

Zdaj pa še o možnostih 'ladja Borgov' in 'Borg ladja'. Poimenovanje 'ladja Borgov' nikakor ni napačno, je pa res, da se nekaterim govorcem - ne pa vsem - včasih morda sliši malce okorno, nekako tako, kot če bi govorili 'država Slovencev' namesto 'slovenska država' oziroma 'Slovenija'. Prav mogoče ta občutek odraža pogostost tega vzorca v jeziku napram vzorcu z levim prilastkom, vendar za kakšno raziskavo na to temo ne vem. No, dejansko se zdi tudi, da smo ob nekaterih pojmih take zveze kar lepo navajeni in se nam ne zdi nič okorna; 'dežela Liliputancev' bo verjetno le redko 'liliputanska dežela'. O možnosti 'ladja Borgov' se zdi težko povedati kaj pametnega; sistemsko je vsekakor možna, če pa se vam zdi rahlo okorna, premalo prilagodljiva ali morda pomensko preveč ozka ('ladja Borgov' verjetno ne more imeti vseh pomenov 'borške/borgovske ladje', in če ima Tonček igračo v obliki te ladje, se meni sliši 'Tončkova borška ladja' bolj naravno kot 'Tončkova ladja Borgov'), se pač odločite za kakšno od ostalih možnosti.

Nekam "nerodno" ali nenaravno se marsikomu zdi tudi poimenovanje z zloženko 'Borg ladja', saj v slovenščini namesto takih zloženk običajno rabimo zvezo pridevnika in samostalnika, npr. 'borška ladja'; vendar gre tudi pri tem občutku oziroma pri tej trditvi o običajnosti verjetno predvsem za razliko v pogostosti vzorca, vsaj do neke mere pa so tovrstne zloženke v slovenščini v najslabšem primeru prisotne že precej dolgo, če ne že kar od nekdaj (kar seveda ne pomeni nujno, da jih ni mogoče v zadnjem času več kot nekdaj). Zdi se mi, da jih je danes še posebej pogosto slišati, ko je prvi del (izvorno) ime, kot npr. v včeraj slišanem 'A ma kdo kakšno staro mobitel baterijo?'. Ampak čeprav se za obliko 'Borg ladja' morda zdi, da spada ravno v to kategorijo, to ob najobičajnejši interpretaciji vendarle ni res, saj gre pri 'mobitel bateriji' za 'baterijo tipa mobitel', 'baterijo za mobitel', medtem ko pri omenjeni ladji verjetno ne gre za 'ladjo tipa Borg' ampak bolj ohlapno za 'ladjo, tako ali drugače povezano z Borgi' ali pa celo za 'ladjo od Borgov'. Tega čisto zadnjega pomena oblika 'Borg ladja' zelo verjetno sploh ne more imeti (tj. 'Borg ladja' verjetno ne more pomeniti istega kot 'ladja od Borgov', torej prave svojine); namesto 'Petrova ladja' ali 'ladja (od) Petra' ne bomo nikdar rekli 'Peter ladja'. Istočasno se takole na hitro zdi, da ima zveza 'borška ladja' lahko vse pomene, ki jih ima zveza 'Borg ladja'. Tako da če 'Borg ladja' ni po vašem jezikovnem občutku, vam te različice res nikakor ni treba uporabljati. Možno je tudi, da ta različica v vaši slovenščini niti ne more imeti pomena, ki ga ob nanašanju na omenjeno ladjo želite izraziti in je za vas torej ta različica res čisto neprimerna. Je pa seveda možno tudi, da kakšna druga skupina govorcev obliki 'Borg ladja' pripisuje tudi prav tisti pomen, ki ga nameravajo izraziti in ki bi ga vi izrazili s kakšno drugo različico. Torej tudi tu sistemsko gledano prav mogoče ni kakšnega kategoričnega odgovora (še posebej s stališča slovenščine kot jezika razslojene skupnosti raje kot jezika posameznika), čeprav pogostost vzorca in morda še kaj daje prednost zvezi pridevnika in samostalnika; vendar čim se neka raba številčno nezanemarljivi skupini govorcev zdi sprejemljiva, njeni manjši pogostosti tudi ne moremo dajati prevelike teže, ker je seveda znano, da so v jeziku tekmujoči vzorci povsem običajna stvar, zato se jeziki na dolgi rok seveda sploh spreminjajo.

(marec 2007)

Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici