ŠUSS 4.2, junij 2007Ali je lahko nekdo v poziciji Ključne besede: slovenščina, opozicija, pozicija, predlogi URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000431.html] Franc Marušič Vse večkrat opažam, da kot nasprotje opozicije navajajo pozicija.Smatram, da je nekdo lahko v opoziciji, ne more pa biti nihče v poziciji. Lahko je na poziciji. Kot prvo velja ugotoviti o kakšni 'poziciji' je sploh govora. Beseda 'pozicija' je namreč v zadnjem času pridobila nov pomen, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) še ne navaja, nekaj na temo 'vladajoča stranka', torej tisto, čemur opozicija (stranke, ki niso na oblasti) nasprotujejo. Ker v vašem vprašanju govorite tako o opoziciji kot o poziciji, predvidevam, da imate v mislih ravno ta nov pomen. Tu sta gesli iz SSKJ: opozicija -e ž 1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo 2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati 3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem 4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija ◊ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj SSKJ sicer navaja zvezo 'opozicijska stranka' kot publicistično, vendar bi tu veljalo dodati, da je ta zveza prešla meje publicističnega jezika in je sedaj brez zadržkov del slovenščine. Kot rečeno, SSKJ ne navaja zveze 'pozicijska stranka' in tudi ne pomena, za katerega se verjetno gre vam, zato si z njim kaj dosti ne moremo pomagati. Vseeno pa velja dodati, da se v geslu 'pozicija' nahajata dve predložni zvezi, ki obe uporabljata predlog 'v': 'stati v določeni poziciji / v tej poziciji izgubi soglasnik zven'. Eden od evidentiranih pomenov oz. rab je tudi nekaj na temo 'točka nahajanja', za to rabo se dejansko zdi bolj smiselno govoriti, da se ladja nahaja na neki poziciji, torej na točki, a to kot kaže ne velja za vse rabe oz. pomene. Ne vem prav dobro, kako to razložiti. Tako kot lahko uporabljamo oba predloga s samostalnikom 'položaj', ju lahko uporabljamo tudi s samostalnikom 'pozicija', ki ima v mnogočem podoben pomen. Kateri predlog bomo uporabili v kateri zvezi, pa je težko predvideti. Zlatko Zahovič je igral na položaju napadalca, medtem ko se Rodinov mislec nahaja v tipičnem mislečem položaju (pa tudi zveneči soglasniki se razvenečijo v položaju pred nezvenečim soglasnikom). Kot rečeno, pomen, ki verjetno zanima vas, v SSKJju ni evidentiran. Prav tako pa ni popolnoma jasno, po katerem pomenom besede 'položaj' naj se ravna samostalnik 'pozicija' v pomenu "vladajoča stranka". Zdi se, da je tu govora o poziciji, ki je določena neodvisno od tistega, ki je v ali na njej, 'pozicija' je pač kot nekakšen sinonim za 'oblast' (morda rahlo evfemističen). V tem primeru je res bolj smiselno reči 'na poziciji', tako kot se reče 'na oblasti'. Vendar pa je tu še pomemben faktor nalike oz. analogije. Ker je 'v opoziciji' popolnoma ustaljena raba, se zdi njeno naravno nasprotje 'v poziciji' in ne 'na poziciji' (kar ni v levem kotu je v desnem). Lahko bi sicer rekli, da bi bilo pri iskanju nasprotja smiselno najti drugačen predlog, da se nasprotje poudari, ali pa da gre med oblastjo in opozicijo za podobno razmerje kot med 'biti v dolini' in 'biti na hribu'. A se mi zdi, da so takšni razlogi rahlo umetni (iz trte izviti). Kakšna je prevladujoča raba, ni prav lahko ugotoviti, saj 'pozicija' ni tako neobičajna beseda in ima, kot smo že ugotovili, po SSKJju že nekaj predvidenih pomenov, ti pa tudi morebiti svojo ustaljeno rabo (biti v poziciji žrtve, biti v poziciji, da lahko kaj narediš, igrati na poziciji napadalca, vztrajati na poziciji itd.). Vseeno sem pregledal pojavitve samostalnika 'pozicija' v Novi besedi. Zveza 'v poziciji' se pojavlja 110 krat, od tega jih je skoraj 60 s pomenom 'na oblasti' od tega 19 iz časopisa Delo ter okoli 40 iz zapiskov razprav državnega zbora. Zveza 'na poziciji' ima v Novi besedi le 56 pojavitev. Izmed največ 16-ih pojavitev z relevantnim pomenom je ena iz Dela, okoli 15 pa iz zapiskov razprav Državnega zbora. Raba je torej na strani zveze 'v poziciji' in moram dodati, da se ta zveza predloga in samostalnika zdi tudi meni najobičajnejša. O pravilnosti pa le to, da je jezik živa tvorba, da se venomer spreminja in da je prav vse, kar rojeni govorci določenega jezika sprejemajo kot pravilno. Ker je očitno tako 'v poziciji' kot 'na poziciji' obstoječe, je torej oboje verjetno tudi pravilno. Hvala za odgovor. Nekaj argumentov: V nasprotju z novejšo teorijo smatram, da pogosta raba neke besede ali besedne zveze še ne zadostuje za dodatno definicijo besede v slovenskem jeziku, sploh, če je beseda že definirana. To zame ni odvisno od "živega" jezika. Živ jezik najde nove besede, včasih tudi nove definicije za stare besede, popolnoma vse pa ni in ne more biti dovoljeno. Sicer pa, kdo je razsodnik v takem primeru. Statistika gotovo ne! (mimogrede bom navedel še eno napačno uporabo besede, že določene. V policijskih in zapisnikih MNZ uporabljajo besedo "razseliti", "razseljen" popolnoma napačno. "Prosilec za azil A. A. je bil razseljen v Kranj." "B. B. se je vrnil iz razselitve." - Nekdo je po svoje prevedel angleško besedo DISPLACED in zdaj se to uporablja.) Sem pač tehnično izobražen in zame je važno, da vem, o čem teče beseda. Če je neka stvar definirana, potem to tako je. Samo izboljšanje definicije je dovoljeno, sprememba je vprašljiva. Če pa že, ne sme biti stihijska. Nekdo, pozvan strokovnjak, mora dati mnenje, poslušati nasprotna mnenja in končno presoditi. V zadnjem času ste iz jezikoslovja napravili strašno znanost, tu bi pa popuščali do kraja. Smatram, da nimate prav! Nočem polemizirati z vami. Odgovarjam vam le zaradi pojasnjevanja določenih morebitnih nejasnosti iz prvega odgovora. Vsekakor imate vso pravico trditi, da je za vas 'biti na poziciji' edina pravilna možnost, in to možnost tudi striktno uporabljati. Pravico imate tudi vaše prepričanje širiti med sogovorci. Vendar vas moram opozoriti, da vas vaši poslušalci na drugi strani nimajo dolžnosti poslušati in vašo voljo spoštovati. Sam bi se na vašem mestu vprašal, ali se res splača žrtvovati energijo, prijetno vzdušje, prijatelje in znance za kaj tako (navidezno) nepomembnega, kot je uporaba "pravilnega" predloga ob samostalniku 'pozicija' ali podobnih jezikovnih prepričanj. ('Pravilnega' sem dal v narekovaj, saj želim poudariti, da je tu govora o pravilnosti po vaše in ne nujno o pravilnosti za vsakogar.) - beseda opozicija izhaja iz tujke oponirati, nasprotovati. Po mojem mnenju besedi "pozicija" in "opozicija" nimata (razen izjemne podobnosti) ničesar skupnega. Če smo prav natančni, tako 'pozicija' kot 'opozicija' izhajata iz istega latinskega glagola 'ponere'. Njuna pot se je sicer ločila že v latinščini, a sta besedi še vedno sorodni. 'Opozicija' je v osnovi izšla iz glagola 'opponere', ki je sestavljen iz predpone 'ob' in glagola 'ponere', in je v osnovi pomenil nekaj na temo 'nasproti postaviti'. Osnovni latinski pomen se ni izgubil, saj beseda še danes pomeni ravno to. - biti v poziciji (ali na poziciji) določa moj položaj absolutno, nikakor pa ne relativno. Če je nekdo na nekem položaju, ta položaj ne more biti določen s tem, da je na nasprotnem položaju (se da absolutno določiti položaj opozicije?). S tem moj položaj NI določen. Pozicija pa je položaj, tehnično in nič drugače. Verjetno se zadnjič nisem dobro izrazil. Dejansko se da samostalnik 'pozicija' uporabljati tudi s predlogom 'v' in vsaj v nekaj rabah je kakšen drug predlog takorekoč nemogoč. V primeru pobranem iz SSKJ-ja 'v tej poziciji izgubi soglasnik zven' se zdi uporaba predloga 'na' (precej) nemogoča. Enako se boste verjetno strinjali, da je predsednik republike v poziciji, ko lahko pomilosti obtožene, itd. Zdi se mi, da pri nekaterih primerih čutim pomensko razliko med predlogoma 'v' in 'na'. Če smo V poziciji žrtve, smo dejansko žrtev. Če smo NA poziciji žrtve, pa lahko tudi stojimo natančno tam, kjer je stala žrtev (recimo, ko so jo ustrelili). Če je ta pomenska razlika dejansko obstoječa, potem bi lahko v tej luči pogledali tudi vaš primer. (Z malo mižanja) bi prišli do tega, da 'x je v poziciji' pomeni 'x je pozicija', biti 'na poziciji' pa 'x je na mestu kjer je (bila) pozicija'. Četudi ste se sami izrekli proti novi rabi besede 'pozicija' s pomenom 'oblast', bi verjetno vsekakor prej (kot smiselnega) sprejeli pomen 'x je pozicija', kot pa 'x je na mestu pozicije'. V nasprotju z novejšo teorijo smatram, da pogosta raba neke besede ali besedne zveze še ne zadostuje za dodatno definicijo besede v slovenskem jeziku, sploh, če je beseda že definirana. To zame ni odvisno od "živega" jezika. Živ jezik najde nove besede, včasih tudi nove definicije za stare besede, popolnoma vse pa ni in ne more biti dovoljeno. Sicer pa, kdo je razsodnik v takem primeru. Statistika gotovo ne! Razsodnik so običajno govorci, ki besedo ali sprejmejo ali zavrnejo. Vi je očitno niste pripravljeni sprejeti, če se bo vaše nasprotovanje določenim rabam besede 'pozicija' razširilo na druge govorce in bodo ti tako kot vi govorili le še 'na poziciji', potem se bo vsa debata zaključila (vsaj dokler se ne bo našel nekdo, ki bo trdil nasprotno kakor vi, da je zaradi česarkoli že edino pravilno reči 'v poziciji'). (mimogrede bom navedel še eno napačno uporabo besede, že določene. V policijskih in zapisnikih MNZ uporabljajo besedo "razseliti", "razseljen" popolnoma napačno. "Prosilec za azil A. A. je bil razseljen v Kranj." "B. B. se je vrnil iz razselitve." - Nekdo je po svoje prevedel angleško besedo DISPLACED in zdaj se to uporablja.) Če se ozrete še malo nazaj, boste hitro našli precej besed, ki so s časom pridobile nove pomene. Verjetno se boste strinjali, da je beseda 'plašč' najprej pomenila le tip oblačila. Verjetno se boste tudi strinjali, da beseda 'plašč' danes pomeni poleg dela oblačila tudi zunanji del kolesarske ali avtomobilistične gume (po domače 'mantl' ali 'montl'). Verjetno se boste strinjali, da je včasih 'okno' pomenilo le "luknja v steni", in da danes pomeni tudi "okvir v katerem se na računalniškem ekranu odvija program". Podobno je 'prilepiti' včasih pomenilo le "pritrditi na neko površino z uporabo lepila", danes pa se uporablja tudi v računalništvu (oz. v slovenskih windowsih), četudi nikjer ni ne duha ne sluha o kakem lepilu. Takšnih primerov lahko dobite, kolikor si jih želite (v kateremkoli jeziku). Sem pač tehnično izobražen in zame je važno, da vem, o čem teče beseda. Če je neka stvar definirana, potem to tako je. Samo izboljšanje definicije je dovoljeno, sprememba je vprašljiva. Če pa že, ne sme biti stihijska. Nekdo, pozvan strokovnjak, mora dati mnenje, poslušati nasprotna mnenja in končno presoditi. V zadnjem času ste iz jezikoslovja napravili strašno znanost, tu bi pa popuščali do kraja. Smatram, da nimate prav! Pri jeziku je pač tako, da pogosto ni ne logičen ne preveč tehničen. Zelo znan in skoraj da oguljen primer nasprotovanja logike jezikovni rabi je zanikanje. V slovenščini, tako kot v mnogih drugih svetovnih jezikih, negacijo znotraj stavka podvajamo. Ne rečemo 'nekaj nisem pil', ampak 'nič nisem pil'. Če bi sledili površinski logiki, bi zaključili, da smo v zanikanem stavku izrekli nekaj pozitivnega, a je takšno razmišljanje skregano z našo intuicijo o pomenu takih stavkov (poglejte si spodaj olinčene odgovore v ŠUSS-ovem arhivu)). Z drugimi besedami, v ničemer vam ne nasprotujemo, tako kot ne nasprotujemo tistim, ki uporabljajo predlog 'v' ob samostalniku 'pozicija'. Očitno je, da je raba predloga ob samostalniku 'pozicija' rehlo nedorečena in da eni uporabljajo en predlog, drugi pa drugega. Oboji imajo po svoje prav, saj verjetno oboji sledijo neki svoji logiki (vi ste jo podali za predlog 'na', jaz pa sem vam skušal predstaviti nekaj možnih razlag, zakaj bi kdo izbral predlog 'v'). Sklepam, da možnosti obstoja proste variacije ne boste zanikali. Ne vem, če bo to prav dobra primerjava, a lahko bi se reklo, da imamo prosto variacijo tudi pri avtomobilskih motorjih, ali uporabljamo dizelskega ali bencinskega. Oba sta motorja na notranje izgorevanje in oba nam lahko pomagata premagovati razdalje, torej sta primerljiva. Oba sta po svoje dobra in za oba se da dobiti kakšen razlog za ali proti. (marec 2006) Glej tudi: Pobuda o pridevniškosti I. Glej tudi: Pobuda o pridevniškosti I. |
© 1998-2004, ŠUSS