ŠUSS 3.4, december 2006Sklanjanje ženskih priimkov, primer 'Meglica', Potrata', 'Širca' Ključne besede: slovenščina, sklanjanje imen in priimkov, URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000414.html] Rok Žaucer Zanima me, kako se sklanjajo priimki, ki se končajo na -a (npr.Maglica), pri osebah ženskega spola?primer: Andreja Maglica Pozdravljeni, Ta odgovor najdete tudi v naslednjih sorodnih odgovorih iz našega spletnega arhiva: Po SPP spadajo priimki žensk, ki so prvotno sicer moškega spola, v tretjo žensko sklanjatev. Vanjo sicer sodijo samostalniki, ki vse sklone in števila izražajo z ničto končnico. Kadar navajamo oba dela lastnega imena, se priimek ob ženskem imenu torej navidez ne sklanja (oz. se sklanja z ničto končnico); izjema so priimki s končnico -a, ki jih lahko sklanjamo: Marija Novak, Marije Novak, Mariji Novak; Ana Kopriva, Ane Kopriva/Ane Koprive, Ani Kopriva/Ani Koprivi. Da bi dobil bežen vtis o tem, ali kateri od sklanjatvenih vzorcev v rabi občutno prevladuje, sem površno pobrskal po internetu (z Googlom) in primerjal število pojavitev posameznih oblik pri imenih dveh slovenskih parlamentark. Majdo Potrata - 196 Majdi Potrata - 375 Majde Potrata - 48 Vsaj v dveh od treh oblik vsakega imena s priimkom je očitno v prednosti vzorec, v katerem priimka ne pregibamo, vendar je tudi vzorec, v katerem priimek pregibamo, povsem jasno prisoten v slovenskih besedilih na svetovnem spletu. Slovenski pravopis s svojim dopuščanjem obeh vzorcev torej odslikava dejansko jezikovno rabo. Seveda teh številk ne smemo jemati za nikakršno celovito odslikavo rabe. Nekaj povejo samo o pisanem jeziku, nič o govorjenem, pa še to samo o dveh naključnih imenih/priimkih... Pri priimku 'Potrata' mogoče na rabo vpliva po eni strani tudi to, da obstaja tudi priimek 'Potrato' (npr. Tone Potrato), po drugi strani pa tudi to, da je priimek 'Potrata' istozvočen s polnopomensko besedo 'potrata' (npr. potrata energije), podobno kot pri priimkih 'Koruza', 'Muha', 'Kopriva', itd. O tem, v katero smer vplivata ti dejstvi, če vpliv slučajno res obstaja, nikakor ne bom špekuliral. Da sta kljub razliki v gornjih številkah oba vzorca nedvomno živa tudi v primeru naših dveh naključnih imen s priimkoma, kažeta tudi spodnja navedka, kjer se imeni s priimkoma sopojavljata drug ob drugem in je pri enem od njiju priimek sklanjan, pri drugem pa ne (npr. Majdo Širca in Majdo Potrato; Majdi Širci in Majdi Potrata). Seveda sta izpričani tudi obe možnosti rabe istega vzroca (npr. Majdi Potrata in Majdi Širca; Majdo Potrato in Majdo Širco). "[...] o obveznem pregledu mednožja za poslanki Majdo Širca in Majdo Potrato, [...]" "Mene pa zanima kwa mente o tem zakonu in kwa mente o besedah, ki jih je Rupar izrekel Majdi Širci in mgr. Majdi Potrata." "[...] da bi bilo treba Majdi Širci in Majdi Potrati - ker sta širili toliko nestrpnosti do [...]" "[...] ki bi Majdi Potrata in Majdi Širca 'odredil obvezno zakonski pregled [...]" Omenim naj še to, da je zgornjo opredelitev, po kateri obstajata dve možnosti sklanjanja "pri priimkih na -a", treba dopolniti. Pri slovanskih priimkih, ki jih čutimo kot svojilne pridevnike, možnosti nesklanjanja (oziroma sklanjanja z ničto končnico) ni. Npr. v primeru ruske tenisačice, ki jo poznamo pod imenom Ana Kurnikova, bomo npr. v rodilniku vedno rekli Ane Kurnikove (in nikoli Ane Kurnikova -- pojavitev te oblike tudi na spletu ni). Vas primer je vseboval priimek v družbi imena, zato sem se osredotočil na rabo v takih položajih. O sklanjanju priimkov, ko se pojavljajo samostojno, brez imena, pa si lahko nekaj preberete v že zgoraj omenjenem odgovoru: Če povzamem, za primere kot je Andreja Meglica, sta v rabi oba vzorca (Andreje Meglica ... in Andreje Meglice ...), in tudi Slovenski pravopis beleži obe možnosti. (oktober 2005) Glej tudi: Pisanje ženskih priimkov brez imena. |
© 1998-2004, ŠUSS