ŠUSS 3.2, junij 2006

Ali je 'mnenjedajalec' pravilna beseda

Ključne besede: slovenščina, mnenjedajalec, odvratne besede, sestavljene besede

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000395.html]

Franc Marušič in Rok Žaucer

V zadnjem času opažam uporabo besede "mnenjedajalec", ki mi ji zelo odvratna. Sprašujem vas za kakšno besedo v tem primeru v resnici gre?? Jo je dovoljeno uporabljati ??

Zahvaljujem se vam za trud in pojasnitev ter vas lepo pozdravljam!

Lepo pozdravljeni
Odgovor morda ne bo tak, kot ste ga pričakovali, a upamo, da vam bo vseeno v pomoč/pojasnilo. Pri ŠUSSu besed ne ločujemo na dovoljene in prepovedane, zato vam ne moremo direktno odgovoriti na vprašanje. Ob tovrstnih vprašanjih mi le ugotavljamo, kako je beseda tvorjena (npr. ali je v skladu s kakšnim pogostim besedotvornim vzorcem), kaj o statusu posameznih besed pišejo priročniki (in to običajno kritično pokomentiramo), ter koliko ti priročniški opisi odsevajo dejansko rabo, torej koliko (in morda v kakšnih zvrsteh) se posamezne besede rabijo. Beseda 'mnenjedajalec' se mi sama po sebi niti ne more zdeti odvratna, saj kakšnih objektivnih in predvidljivih kriterijev za pripisovanje karšnihkoli čustvenih oznak besedam načeloma ni. (Govorim o čustvenih oznakah, ki jih posameznik do besede z nevtralnim pomenom goji zgolj zaradi zgradbe/oblike besede, ne o čustvenih oznakah, ki jih posameznik do besede goji zaradi pojma, ki ga beseda izraža -- v vašem primeru gre za čustveno sodbo o obliki 'mnenjedajalec', ne o pojmu, za kar bi šlo npr. ob kletvicah. Pri slednjih je pripisovanje čustvenih oznak v nekem smislu malo bolj predvidljivo, verjetno pa so take čustvene vrednosti tudi bolj poenotene po slojih govorcev.) Da ne bo pomote, čustvene oznake besedam zaradi zgradbe seveda pripisujem tudi sam, a je to stvar mojega jezika in moje lastne rabe, ne čutim pa se poklicanega za zapovedovanje ali odsvetovanje posameznih besed drugim na podlagi lastnih estetskih sodb o določeni besedi.

Kadar se zdi, da nezanemarljiv del govorcev slovenščine določeni besedi pripisuje čustveno/estetsko negativno oznako, lahko o tem stanju seveda obvestim ŠUSSovega uporabnika, vendar ga moram istočasno obvestiti tudi o razširjenosti te besede; in če nek drug nezanemarljiv del govorcev slovenščine to besedo veselo uporablja (zelo verjetno brez pripisovanja negativnih čustvenih oznak), se s stališča neke posplošene rabe slovenščine besedi gotovo ne da ugovarjati kot protisistemski. Kot jezikoslovca me bo potem bolj zanimalo, po kakšnem vzorcu je beseda tvorjena, kakšna je razširjenost tega vzorca v slovenščini in/ali po drugih jezikih, kakšen je izvor tega vzorca, kako je ta vzorec 'povezan' z drugimi vzorci itd.

Ni izključeno, da gre vsaj včasih, ko nekomu določena zgradba (bodisi na ravni besede bodisi na ravni stavka) 'ne diši', za to, da njegova ponotranjena slovnica te zgradbe ne sprejema kot sistemske, kot tvorjene v skladu z ustrojem njegovega ponotranjenega jezikovnega sistema. Vendar če se istočasno nezanemarljivemu številu govorcev slovenščine ista zgradba zdi sprejemljiva, je s stališča neke posplošene slovenščine nikakor ne moremo označiti za nesistemsko. Potem pa seveda obstaja možnost, da se bo zgradba razširila in bo čez čas širše sprejeta, da bo zgradba čez čas izginila, ali pa da bo tudi čez čas stanje še naprej enako, torej z dvema skupinama govorcev, od katerih ena zgradbo zavrača, druga pa sprejema, ali pa z dvema sferama rabe za dve zgradbi (npr. ena v uradovalnem jeziku, druga v vsakdanjem pogovornem). Ali bo taka zgradba del normiranega standardnega jezika, ali jo bojo normativni priročniki sprejeli, pa je bolj ali manj povsem nejezikovno, sociološko vprašanje, odvisno od tega, katera od skupin govorcev ima v družbi večji vpliv na jezikovno normo.

Torej, 'mnenjedajalec' je, vsaj po mojem mnenju, popolnoma razumljivo sestavljena beseda, zato res ne vidim, zakaj bi se ji skušal na daleč ogibati. Zdi se, da besedotvorno gledano sledi pravilom slovenske slovnice, kar lahko vidimo po številnih primerljivih besedah, kot so recimo 'delodajalec', 'zakonodajalec', 'krvodajalec' itd. Gotovo se boste strinjali, da so te besede razširjene, povsem sprejemljive in "dovoljene". Pomensko gledano so tako kot 'mnenjedajalec' sestavljene iz predmeta, ki naj bi ga oseba, na katero se beseda nanaša, dajala. Tako se besede brez težav razvežejo v (v oklepaju navajam pogostost oblike v korpusu Nova beseda http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html):
'delodajalec' - kdor daje delo (10599 pojavitev niza 'delodajal*')
'zakonodajalec' - kdor daje zakone (2261 pojavitev niza 'zakonodajal*')
'krvodajalec' - kdor daje kri (790 pojavitev niza 'krvodajal*')
'posojilodajalec' - kdor daje posojilo (376 pojavitev niza 'posojilodajal*')
'menjedajalec' - kdor daje mnenje (3 pojavitve niza 'mnenjedajal*')

Seveda to še zdaleč niso vse podobno tvorjene besede. V Novi besedi se nahajajo še sledeče besede s podobnim pomenom 'kdor daje X' (tudi tu številke predstavljajo pogostost besede (v vseh njenih oblikah) v omenjenem korpusu):
kreditodajalec - 135 pojavitev niza 'kreditodajal*'
lizingodajalec - 18
najemodajalec - 171
nalogodajalec - 24
normodajalec - 3
odredbodajalec - 39
pogojedajalec - 4
samozakonodajalec - 1
semenodajalec - 1
sobodajalec - 146
soglasjedajalec - 13
soglasodajalec - 114
stanodajalec - 60
ukazodajalec - 1
uredbodajalec - 1
ustavodajalec - 89
zakupodajalec - 4

Seveda to, da se beseda enkrat pojavi v korpusu, ne pomeni prav dosti, vendar mi boste gotovo pritrdili, da je mnogo naštetih besed vseeno dovolj pogostih in sprejemljivih, da bi jim bilo nesmiselno odrekati mesto v slovenskem jeziku. Gotovo je res tudi, da se večina teh besed rabi pretežno v neki področni in formalni zvrsti slovenščine, medtem ko jih v vsakdanjem govorjenem jeziku ne bomo pogosto srečali (Nova beseda je korpus pisanih besedil, ne govorjenih). Deloma gre pri tem za to, da so že sami pojmi, ki jih te besede poimenujejo, dokaj omejeni na posamezna področja življenja, deloma pa verjetno tudi za nepogovorni značaj zgradbe same. Vendar formalnost posamezne zgradbe še ne pomeni, da je z zgradbo kaj narobe.

Zgoraj naštete besede so vse sestavljene po vzoru 'X-o-dajalec', obstajajo pa tudi številne druge besede sestavljene z drugimi glagoli na primerljiv način in z enakim pomenom ('X-o-GLAGOL-ec/ar/ja/0' = kdor GLAGOL X)
'kovinostrugar' = kdor struži kovino
'romanopisec' = kdor piše romane
'računovodja' = kdor vodi račune
'kinoobiskovalec' = kdor obiskuje kino
'kamnosek' = kdo seka kamne

Še nekaj takih besed:
'detomorilec'
'očetomorilec'
'lesostrugar'
'pevovodja'
'delovodja'
'strojevodja'
'basnopisec'
'besedilopisec'
'knjigopisec'
'slovaropisec'
'tekstopisec'
'zgodovinopisec'
'romanopisec'

Omenimo lahko še pare tipa:
posojilojemalec X posojilodajalec
kreditojemalec X kreditodajalec
(Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja tudi par 'delodajalec' X 'delojemalec'.)

Po podobnem vzorcu so tvorjene tudi neredke besede, kjer ne gre za osebo, ki nekaj opravlja, temveč za npr. napravo ('kar GLAGOL X'), kot so 'višinomer', 'vetrobran', 'smerokaz'.

Gledano strogo slovnično ni torej z besedo 'mnenjedajalec' verjetno prav nič narobe. Gotovo mi boste priznali, da tudi vi niste imeli nikakršnih težav z ugotavljanjem njenega pomena, ko ste besedo prvič srečali. Ali je vam beseda všeč ali ne, je seveda drugo vprašanje, in nikakor vam nočem reči, da vam beseda mora biti všeč. Tudi odločitev o rabi posamezne besede je stvar vašega osebnega okusa, tako da imate vsekakor absolutno pravico na besedo gledati postrani in se ji (dosledno) izogibati, a ne pričakujte, da vam bojo drugi v vašem izogibanju konkretni besedi nujno sledili.

Po drugi strani obstaja v slovenščini kar precej besed, sestavljenih na primerljiv način, tako da bi bila obsodba le te besede, ne pa celotne skupine besed (oziroma celotnega besedotvornega algoritma), rahlo čudna. Verjetno se bo sčasoma tudi vam odnos do besede omilil in se vam ne bo več zdela "odvratna". Mogoče pa se beseda niti ne bo razširila, konec koncev se po Novi besedi sodeč pojavlja precej malo, in vsaj v določenih pomenih in v določenih zvrsteh ima konkurenta npr. v 'svetovalcu'.

april 2005