ŠUSS 1.4, november 2004

Iščem slovenski izraz za dobacivati

Ključne besede: slovenjenje, dobacivati, dobacivanje, slovenščina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000332.html]

Rok Žaucer

Iščem slovenski izraz za "dobacivati" oziroma "dobacivanje". Sem že ful ljudi pobaru, pa se venomer vrtimo v krogu: sikati, navreči, težiti, clo nametavat, je nekdo reku... ampak nobena od teh ne opredeli stereotipa treh šiptarčkov, ki sedijo v cestnem baru in dobacivajo mimoidočim pičkam.

V mojem repertoarju bi se tovrstno situacijo verjetno opisalo z glagoli 'sikati', 'komentirati', mogoče 'obirati', 'obkladati' itd. Vendar vsi ti glagoli, razen ob povsem jasnem sobesedilu, zahtevajo še kakšno dopolnilo, recimo 'Rahlo opita sta sedela na pločniku pred kafičem in glasno obirala mimoidoče', 'Rahlo opita sta sedela na pločniku pred kafičem in mimoidoče obkladala z raznoraznimi "komplimenti"', 'Rahlo opita sta sedela na pločniku pred kafičem in glasno komentirala mimoidoče damice'. Zaradi potrebe po dopolnilu se te variante morda slišijo manj ustrezne oziroma manj neposredne kot brezdopolnilno 'dobacivanje'. Še en soroden glagol iz mojega slengovskega registra je 'prijaviti/prijavljati', ki deloma pokriva polje glagola 'navreči' (samostalnika 'medklic'), širše pa kar glagola 'izustiti'. Malo bolj oddaljen je še glagol 'nabijati', vendar tudi oba slednja glagola zahtevata kakšno dopolnilno ali sobesedilno pojasnilo. Pravzaprav pa moram priznati, da nisem vedel, da se za opisani pomen uporablja glagol 'dobacivati'. Meni bi to pomenilo bolj nogometno podajanje v prazen prostor...

Ker se kakšne pametne rešitve žal ne spomnim, sem po eni strani vprašanje posredoval še drugim Šusskotom (glej navedek na koncu odgovora, 'prijavljati se' itd.), tule pa bom poskušal s splošnejšega vidika osvetliti pojav tovrstne rabe tujk.

Zdi se, da se je v srbohrvaščini glagol 'dobacivati' ustalil na opisanem pomenu, čeprav ima ob tem gotovo še druge pomene. 'Nabacivati' pomeni v srbohrvaščini v osnovi verjetno dobesedno isto kot v slovenščini 'nametavati'. In 'nametavati' bi prav lahko pomenilo nedovršno ubeseditev pomena, ki ga dovršno izraža glagol 'navreči' (kar je po SSKJ 'dodatno, mimogrede omeniti'). Vendar je potem često tako, da neko besedo slišimo, razberemo, kaj pomeni, potem pa -- ker te besede v drugih pomenih ne poznamo ali pa jo poznamo slabše kot nam prozornejši 'nametavati/dometavati' -- se nam zdi, da ta beseda pač nezmotljivo poimenuje to in to. Vendar to v izvornem jeziku običajno ni res, namreč da bi nezmotljivo pomenila samo eno stvar, vendar jo mi privzamemo v enem samem pomenu, in potem jo čutimo kot bolj precizno kot kakšno našo (po strukturi in prevladujočem pomenu dobesedno) ustreznico.

Ta hip mi kot primer za ta pojav na misel pride le par zadev iz arhitekturnih voda. Nekoč se je organizirala neka arhitektska delavnica, in v slovenskem besedilu so vztrajali pri besedi 'workshop' raje kot 'delavnica', češ da besedi ne pomenita čisto istega. Seveda sem vztrajal, naj mi razložijo razliko, pa jim nekako ni uspelo. Do neke mere je to gotovo normalen pojav. Zdi se tudi, da mu botruje to, da za neko novo tujo besedo nimaš uzaveščeno, kaj čisto natančno pomeni, in potem si jo pri sebi razjasniš, kaj točno ti pomeni. Seveda si tako čisto natančno lažje fiksiraš tako besedo, kjer se ti ne mešajo zraven še njeni drugi pomeni. Vendar pa se često zgodi, da se potem pokaže, da recimo en arhitekt misli, da 'workshop' pomeni to in to ter da se od 'delavnice' loči po tem in tem, takoj naslednji arhitekt ima svojo zelo jasno definicijo fiksirano malo drugače, tretji spet malo drugačno... Nič slabega o arhitektih, le da sem pri njih tega opazil veliko. Nekoč sem prevajal besedilo za neko arhitektko, pa se je pojavljalo par visokoletečih nevsakdanjih besed, za katere je rekla, da niso čisto isto kot njihove bolj vsakdanje ustreznice. In hja, čisto verjamem, da zanjo niso. Ampak potem sem spraševal njenega sošolca arhitekta, kaj tiste zadeve pomenijo, pa sem dobival odgovore 'Ja verjetno to pa to', 'Ja ne vem čisto točno' itd. V glavnem, v mojem stiku z arhitekturo je bilo tega "čisto natančno definiranega strokovnega izrazja", ki se ga ni dalo zamenjati z bolj navadnimi besedami, veliko. Seveda se to dogaja tudi v vsakdanjem jeziku, v bolj zaprtih krogih ... in pojav deluje kot en način spreminjanja oz. razvoja besedišča. Ne pomeni pa to zmeraj nujno res, da bi bolj domača ali bolj vsakdanja različica bila kaj manj natančna oziroma nedvoumna. Čeprav ima zraven še par drugih pomenov, imamo pa vsaj te pomene vsi malo bolj enako fiksirane in zato manj prihaja do tega, da je posamezna tuja beseda nekomu eno, drugemu drugo...

Še ena taka iz arhitekturnih voda je bila vztrajanje pri izrazu 'slajd' (po angleškem 'slide' "diapozitiv") za pomen, ki ga običajno prepoznamo v izrazu 'diapozitiv' ali 'dias'. 'Slajd' naj bi bilo primerneje zato, ker je 'slajd' potem lahko tudi ena slikica (projekcija) pri računalniškem programu Powerpoint. To je sicer malo druga zadeva, ker gre za preurejanje že ustaljene besede z asociacijo na neko drugo novo besedo, ampak po drugi strani pa, zakaj pa ne bi tistemu 'slajdu' od Powerpointa rekli 'diapozitiv' ali 'dias'? To jim verjetno ni šlo, ker jim 'dias' jasno pomeni to in to, tisto novo tujo besedo, ki ji ne poznaš čisto natančno pomena, si pa lažje zafiksiraš čisto točno tako in tako. V angleščini je seveda izraz 'slide' dvoumen/dvopomenski točno tako, kot bi bil v slovenščini 'dias', če bi tistemu od Powerpointa rekli 'dias'. No, tole z 'diasi' in 'slajdi' se sliši že rahlo smešno, predvsem pa gre za malo drugo stvar, ampak do neke mere pa so zadeve vseeno primerljive.

Da ne bo pomote, to ni kritika tega, da se vam zdi izraz 'dobacivanje' bolj nedvoumno jasen kot kak drug. Kot verjetno vsakdo imam tudi sam več podobnih izrazov, ki se mi zdijo neprimerljivo bolj natančni in nedvoumni od kakih drugih... Gotovo se mi za kakšne angleške besede, ki naj bi se prevedle s tem pa tem, zdi, da to pa niso čisto prave ustreznice, boljših pa ne najdem. Ni torej kritika, le malo si skušam razložiti, zakaj se to dogaja.

Hvala za obrazložitev fenomena. "Dometavanje" je beseda, ki bi se je dal privad't, še posebi če človk pogosto prehaja od besed k dejanjem... se prav, če grem jest zdejle tle dol pred metalko v en kafič, si naročim jutranjo kavo in vsaki, ki gre mim rečem: "uopa, ksss, ksss, ej bejba, a si ti dons z desno nogo vstala...", potem bom dan pričel z dometavanjem ob kavici z mlekom.

Med črtama navajam dodatek podpornega člana:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

- osvajati (malo romantično se sliši, samo se mi zdi, da je to še najbolj dobeseden prevod)
- prijavljati se (kar je v bistvu isto kot 'osvajati', samo da je še bolj arhaično)
- pecati (včasih s(m)o punce pač pojmovali kot ribe. Ne vem pa, kako je zdaj s tem. Slovenski ekvivalent 'loviti' pa je po moje precej nemogoč.)
- zapeljevati / zapeljati (samo to je tudi malo specifično).

V bistvu bi bil katerikoli od naštetih lahko v igri. Si pa predstavljam, da tudi dobacivanje poteka v različnih kontekstih (ženski se lahko dobacivaš na pikniku, v baru, v službi ali pa kar na cesti...).

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Dodajam, da se mi zdi zelo posrečen izraz 'prijavljati se' ('Rahlo opita sta sedela na pločniku pred kafičem in se prijavljala mimoidočim puncam'). Namreč če se človek nekam prijavi, recimo na kak javni razpis, odda vlogo, potem pa čaka, ali bo izbran ali ne. Paralela med 'dobacivanjem' mimoidočim damicam in prijavljanjem na javni razpis je jasna, raba nedovršne oblike (torej 'prijavljati se', ne 'prijaviti se') pa uvaja dimenzijo ponavljanja (ogovarjaš eno mimoidočnico za drugo) ali pa morda dimenzijo nedokončanosti (prijavljaš se, dokler mimoidočnica ne zgine za vogalom, takrat pa 'prijava' ne more več biti realizirana), oboje pa seveda cilja na -- v veliki meri -- jalovost tega početja.

Tista varianta s "prijavljati se" se mi ful dopade, moji punci pa še bolj.