ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: pridevniki, besedotvorje, imena, zemljepisna imena, imena, krajevna imena, slovenjenje, newyorški, občnoimenske zveze, izgovorjava besed

Hčeri moram v teoriji razložiti, zakaj že se prav piše ‘newyorški’ in ‘nenewjorški’ ali ‘njujorški’ ... Mi lahko pomagate?

‘Zakaj?’ sprašujete. Na to je kar težko odgovoriti.

New York spada med tista večbesedna zemljepisna lastna imena iz občnoimenskih sestavin, ki jih v slovenščini ne prevajamo. Zapisujemo ga torej tako, kot ga zapisujejo Američani (v tako imenovani citatni obliki).

Sodeč po knjižici Jezikovni svetovalec so nekoč skušali izsiliti obliko s prevedenim prvim delom imena in torej zapisovali Novi York in novijorški. Taista knjižica opisano označi kot slabo rabo in predlaga zapis New York, newyorški in njujorški.

SP 62 je v citatnosti še malo bolj strikten. V geslu New York je zapisana še oblika za rodilnik — New Yorka — in pridevnik newyorški, prebivalka pa je zapisana kot Newyorčanka. Izgovorjava je povsod /njujor-/. Novega slovarskega dela pravopisa še nimamo, zaenkrat obstaja le prvi del s pravili zapisovanja, kjer pa o tem ni kaj dosti povedanega. Piše, da ‘večbesedna zemljepisna imena večinoma v celoti prevajamo, če so sestavljena iz prvotno občnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni’. Nekaj odstavkov nižje pa je New York naveden kot izjema, ki je ne prevajamo, podobno kot Rio de Janeiro ali Downing Street.

Pogledal sem še v Jezik naš vsakdanji. Posebnega gesla New York knjižica, ki je sicer polna pravopisnih nasvetov, nima. Ustavil sem se pri geslu chicaški : čikaški, kjer avtor pravi, da ‘v številnih zvezah (posebno občnoimenskih) prevladuje raba oblike čikaški, npr. čikaški gangsterji, čikaške klavnice ipd.'

Kot že sami ugotavljate, je (po trenutno veljavnem pravopisu) pravilna raba newyorški in ne njujorški ali newjorški. In zakaj?

a) Ker tako pravi Pravopis.

b) Ker je to samo konvencija, dogovor v pisanju, ki naj bi jih Pravopis povzemal, v manj jasnih primerih pa svetoval po svoji presoji ustreznejše variante.

c) Ker slovenščina rada ohranja citatno obliko lastnih imen in jih nerada spreminja oz. podomačuje. Lastna imena imajo, kot že ime pove, svojega lastnika, zaradi česar je normalno, da jih uporabljamo v (bolj ali manj) taki obliki, kot jih uporablja/-jo ‘lastnik/lastniki’. V primeru imena mesta so lastniki v največji meri prebivalci mesta ter državljani države, ki ji mesto pripada. Vendar citatno zapisovanje lastnih imen ni le znak spoštovanja lastnika imena, ima tudi bolj praktične vzroke. Še posebej v času globalizacije, ko vsak neštetokrat vidi zapisano Washington (v filmih, na svetovnem spletu, satelitski televiziji ...), bi bilo precej brezsmiselno zapisovati Vašington. Vsaj kar se vizualne prepoznavnosti imena tiče, bi krepko brcnili v temo.

č) Ker je newjorški vmesna oblika, ki ni ne tič ne miš (niti angleška niti slovenska). Če že podomačujemo, je edino smiselno podomačiti celotno ime. Torej raje njujorški kot newjorški.

d) Ker je to ustaljena raba, ki je nima smisla spreminjati.

e) Ker citatno obliko zapisa v pridevniku lažje prepoznamo, saj jo uporabljamo tudi za pravo ime — za samostalnik (newyorški nam direktneje asocira na New York kot pa njujorški).

f) Zakaj newyorški in ne newyorkški ali new yorkški? Sklopov tipa kšk ne izgovarjamo najraje, temveč jih često krajšamo (Kamnik — kamniški (*kamnikški), Beljak — beljaški). Newyorški pišemo raje skupaj, ker zadevo čutimo kot eno besedo, pa tudi pridevniška pripona -ski se nanaša na celotno zvezo. Zato pridevnika skoraj ne moremo pisati narazen, podobno kot ne pišemo narazen samostalnika Newyorčan. Ostane nam torej newyorški, ki je kompromis med citatnostjo (ki nam je nekakšno demokratično-lastniško vodilo) in med prilagajanjem našemu izgovornemu in pisnemu sistemu.

Pa vendar, sodeč po priročniku Jezik naš vsakdanji bi bilo v občnoimenskih zvezah verjetno smiselno zapisovati njujorški. To se da razbrati tudi iz gesla coca-cola, kjer svetuje zapis kokakola z obrazložitvijo, da se iz tujih jezikov prevzeta občnoimenska poimenovanja praviloma pisno podomačuje, npr. boks, hokej, picerija, viski, firer, lizing, folksvagen ... Za občnoimensko rabo gre, če recimo govorimo o njujorškem nebotičniku kot vrsti visoke stavbe. Tako bi namreč lahko ločili med newyorškimi nebotičniki, ki so res v New Yorku (Svetovni trgovinski center, Chryslerjev nebotičnik, Empire State Building (po SPP 90 se imena stavb prevaja, vendar nimam pojma, kako se prevaja ime te stavbe, zato ga puščam kar v izvirni obliki), in njujorškimi nebotičniki, ki ne stojijo tam (Stolp Sears, Dvojčka Petronas, Center Johna Hancocka ...). Pojavi se še kup drugih problemov, ki jih verjetno nima smisla navajati.

Ostane še vprašanje, zakaj bi si sploh želeli pisati njujorški, saj večina Američanov (torej tistih z lastniškim razmerjem do New Yorka) reče /nu'jo:rk/. Če bi torej spoštovali lastnike, bi tak poslovenjen izgovor morali uporabljati tudi mi — in kot bi izgovarjali, bi tudi pisali, torej nujorški. Izgovarjava /njujork/ je pri nas namreč po svoje britanski imperializem, ki smo ga prevzeli, ker je pri nas v angleščini za prestižno varianto dolgo veljala britanska. Mi (Slovenci) večinoma izgovarjamo /'niujork/ — če bi že hoteli podomačevati pisavo, bi se bilo pri tem morda smiselno držati tudi našega izgovora.