ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: sklanjanje, ščepec soli, besedne zveze, jedro besedne zveze, prilastek, levi neujemalni prilastek, prilastek, desni neujemalni prilastek, skladenjsko ujemanje, števniki, količinski števniki

Kaj je v primeru ‘ščepec soli’ jedro besedne zveze? Je možno, da je ‘ščepec’ levi neujemalni prilastek (ti so menda zelo redki)?

Po SS je to besedna zveza, v kateri je beseda ščepec jedro, beseda soli pa desni neujemalni sklonski nepredložni prilastek. To vidimo po sklanjanju zveze: ščepec soli, šcepca soli, ščepcu soli ..., kjer sklanjamo le jedrni del, prilastek ostaja nespremenjen. Drugi našteti primeri so še: pridelovanje krompirja, hiša učenosti, mož postave, kozarec vode, mož trdnih živcev.

Toporišič v ESJ trdi, da je jedro tisti del besedne zveze, od katerega so odvisni oziroma so mu podrejeni drugi deli — v vaši zvezi je to ščepec, ki določa samostalniku sol drugi sklon. Nejedrni del lahko tudi izpustimo, pa do formalno-skladenjskih napak ne bo prišlo, le smisel se izgubi: jed začinimo s ščepcem soli > jed začinimo s ščepcem, jed začinimo s poprom, jed začinimo s soljo. Če pa izpustimo jedrni del, moramo izpustiti tudi nejedrnega: *jed začinimo s soli. V primeru v krop vržemo ščepec soli določa ščepcu sklon povedek, soli pa ščepec, ki je jedro v predmetni besedni zvezi.

Neujemalni levi prilastek je recimo špica (odličen) v špica film (ker se prilastek ne ujema z jedrom ne v številu ne v spolu ne v sklonu — v treh špica filmih) in vikend v vikend hiša, ki se včasih sicer uvršča med ujemalne, a ničto pregibne (pregibne z ničto, neglasovno končnico), zato nesklonljive prilastke, večinoma pa se slednje obravnava celo kot prvi del zloženk. (Sklanjanje (pogovorno): Zaslovel je z enim špica filmom. S svojo vikend hišo ima same sitnosti.) Podobna primera bi bila še zakon muska in bomba mesto.

ESJ trdi, da je neujemalen tudi levi prilastek v imenovalniku in tožilniku, ko je količinski števnik, in da za primer pet/nekaj/petero ljudi.