ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: zadanem ali zadenem, zapisovanje besed, besedišče, tvorjenje besed, izpeljava

Upam, da boste zlahka odgovorili na naslednje vprašanje: Kako je mogoče, da se tako množično (posebej moteče je to v medijih) uporabljajo izrazi ‘zadane", ‘prizadane’ in podobno? To obliko rabe besede ‘zadeti’ sem prvič srečal nekje leta '78, potem nekaj časa nič, zdaj pa praktično vsak dan. Saj ni pravilna, ne?

Sodeč po SSKJ med oblike glagola zadeti oz. prizadeti ne spada izraz zadanem oz. prizadanem. Zadati se sicer v SSKJ nahaja, od zadeti pa se loči tudi po pomenu. ‘Če tistega cepca le zadenem, mu garantirano zadam tak udarec, da si ga bo še njegova babica zapomnila.’ Loči se tudi po spregatvi, saj zadati spregamo: zadam, zadaš ..., zadeti pa: zadenem/(zadanem), zadeneš/(zadaneš) ...

Zakaj sta očitno knjižno napačni obliki tako popularni in kako da sploh obstajata? Nižanje in zadnjenje samoglasnikov iz /e/ v /a/ ni neobičajna glasovna sprememba. Težko pa je reči, ali bi v tem primeru lahko govorili o nižanju samoglasnikov.

Izgovor -danem je najverjetneje nastal po analogiji z glagolom dati, saj ima ta glagol podoben pomen kot rahlo zastarel glagol deti, iz katerega so tvorjene besede kot prizadeti. Dati je danes vsaj v večinski rabi nadomestil deti, zato se kot razlaga tega pojava zdi precej verjetna tudi reinterpretacija izvora tvorjenk (npr. prizadenem) iz za- + -denem v za- + -danem. Analogiji (če je to res pojasnilo nastanka te oblike) je ušel (ali ji še ni podlegel) nedoločnik, ki se še vedno glasi zadeti in ne zadati; slednji ohranja svoj pomen in tudi spregatev, kot jo pozna glagol dati (zadam, zadaš ...). Mimogrede lahko povem, da to ne ruši razlage, saj nedoločnik, nasprotno od tega, kar so nas učili v šolah, ni najosnovnejša glagolska oblika. Najosnovnejša je namreč najbolj rabljena glagolska oblika — sedanjik tretje osebe ednine. Ta se sicer je spremenila v zadane, vendar to še vedno ni oblika, ki jo pozna glagol dati, ta je da. Kaj več kot teh nekaj dvomov v lastno razlago si ne bi upali podati; o delovanju analogije, omejenem le na eno črko, namreč ne vemo kaj dosti.

Podobno kot zadenem se spregajo vse izpeljanke iz glagola deti: nadeti, odeti, predeti, zadeti, dodeti, razdeti, vdeti, zdeti, prizadeti ... In podobno, kot velja za zadeti, da se namreč vse pogosteje uporablja oblika zadanem, velja tudi za večino njemu sorodnih glagolov. Katera oblika bo prevladala, pa bomo šele videli.