ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: slovenščina, slovenjenje, afna, lojtra, jezikovna raba

Slovenski izrazi za <@> in <#> v informacijski tehnologiji - odgovor skupine ŠUSS

1. Razumemo, da za nekatere govorce slovenskega jezika izraza afna in lojtra še po desetih letih rabe v najširših krogih uporabnikov nista izgubila svoje izhodiščne slogovne zaznamovanosti. Razumemo tudi, da s stališča teh govorcev poimenovanje za ta dva znaka še ni dokončno urejeno in da bi si ti želeli izrazja, ki jim s svojo konotacijo ne bo zbujalo slogovnega nelagodja.

2. Vendar bi na tem mestu želeli še enkrat poudariti stališče, ki smo ga zagovarjali že na sestanku, a v Vašem poročilu ni bilo eksplicitno omenjeno. Namreč, mnogo govorcev slovenskega jezika izraza afna in lojtra nikakor ne motita in ju uporabljajo brez slogovnega nelagodja, kljub temu, da se zavedajo njunega pogovornega karakterja. Pobude teh govorcev o kakršnemkoli poimenovanju teh dveh izrazov se seveda ne slišijo, saj jih sedanje stanje enostavno ne moti in zatorej za spreminjanje nimajo pravega razloga. Naša skupina je opravila preprosto raziskavo, ki je vključevala 59 študentov Filozofske fakultete in v kateri se je pokazalo, da 91% študentov ta dva izraza ne motita. Nasprotno pa s strani predlagateljev novih izrazov nismo dobili nobenih, niti najpreprostejših, statističnih podatkov o številu govorcev, ki jih omenjena izraza motita. Naš vtis je bil, da motita samo nekaj posameznih govorcev, ki pa imajo moč, da vplivajo na nova poimenovanja v jezikovnih priročnikih.

3. Na sestanku je obveljal predlog, da se za znaka <@> in <#> vpeljejo novi izrazi, ki bodo veljali kot knjižni, izraza afna in lojtra pa bi se obdržala kot pogovorni oz. slengovski različici. Radi bi opozorili, da je tak predlog nedemokratičen do govorcev, ki jih poimenovanji afna in lojtra ne motita. Ti govorci bodo po novem prisiljeni uporabiti nov izraz, če bodo želeli, da je v javni rabi njihova slovenščina knjižna. To je seveda krivično, saj sta za njih izraza afna in lojtra, ko se nanašata na omenjena znaka, že ta trenutek sprejemljivi tudi za javno rabo.

4. Na koncu naj predstavimo še kompromisni predlog, za katerega menimo, da najbolje zaobjema želje večine govorcev. Predlagamo, da se vsi izrazi, tako afna in lojtra kot tudi morebitna ajka in višaj v jezikovne priročnike vpišejo kot knjižni. S tem bomo ustregli vsem tistim, ki jih sedanje stanje moti zaradi slogovnih konotacij besed afne in lojtre, in prav tako tistim, ki jih sedanje stanje ne moti, saj bodo ti lahko še naprej v vseh jezikovnih položajih uporabljali izraze, na katere so navajeni. Naj še opozorim, da to ne pomeni, da bi afna in lojtra po tem predlogu postali knjižni besedi - ti besedi bi bili knjižni samo v enem od svojih pomenov, tj. poimenovanju znakov <@> ter <#>, v vseh ostalih pa bi ostali pogovorni.