1851:

Škof A. M. Slomšek sporoči cesarskemu kraljevemu ministrstvu, da bi bila za bogoslovno šolo primerna mariborska Alojzijeva cerkev s prizidano stavbo.

1853:

Salzburški nadškof Tarnoczy pošlje cesarskemu namestništvu "motio", v kateri pravi, da je nesporno in pomembno, da se prihodnji duhovniki pripravljajo za svoj poklic v škofovi bližini in je čas, da nemajhna lavantinska škofija dobi svoje bogoslovno učilišče.

11. marca 1859:

Ministrstvo izda odločbo, po kateri je dobilo bogoslovje bivšo jezuitsko stavbo.

11. okt. 1859:

Začelo se je prvo akademsko leto. Predavanja so potekala po študijskem načrtu, ki je veljal za vse bogoslovne šole v Avstriji. Študij je trajal štiri leta.

Za vpis so zahtevali zrelostni izpit ali vsaj uspešno končanih osem razredov gimnazije. Ko so nastale realne gimnazije, so morali kandidati teh šol napraviti izpite iz grščine in po potrebi tudi latinščine.

Za profesorje teologije so zahtevali pisni in ustni (habilitacijski) izpit. Naloge so pošiljali teološki fakulteti v Salzburg. Po opravljeni klasifikaciji, je škof izbral najobetavnejšega in ga predložil državni oblasti.

1919

so se pričele težave. Ker v Beogradu niso poznali ne avstrijske in ne cerkvene zakonodaje, so šolo izenačevali s pravoslavnimi bogoslovji, ki so bila v rangu srednjih šol.

Od 1927

dalje: potegujejo se za normalno civilno-pravno ureditev šole.

1940:

Država prizna bogoslovno učilišče kot Visoko bogoslovno šolo in je po uredbi diploma te šole postala enakovredna diplomi o dokončani bogoslovni fakulteti.

Med 2. svetovno vojno

delovanje šole popolnoma onemogočeno, zato je bilo po sklepu škofijskega ordinariata v Mariboru njeno delovanje začasno ustavljeno. Mariborski škofijski ordinariat je posebej poudaril, da "po zagotovilu prosvetnega ministrstva narodne vlade za Slovenijo bogoslovna šola v Mariboru zakonito ostaja naprej" (Sporočila 1945, XIII). Mariborski študentje so se "začasno" preselili v Ljubljano. V akad. letu 1944/46 in 1946/47 so prišli tudi štirje profesorji iz Maribora v Ljubljano.

1968:

Ko so se razmere primerno uredile in zaradi prostorske stiske, je Konkregacija za katoliško vzgojo privolila, da se v Mariboru obnovi študij teologije, in sicer pod upravo Teološke fakultete v Ljubljani (št. 756/68; 1278/86/2). Predavanja so se začela 15. oktobra 1968, in sicer za 4., 5. in 6. letnik (44 bogoslovcev).

1987:

Zgrajena je škofijska avla za teološka predavanja, namenjena predvsem izobraževanju odraslih; kakor tudi Škofijska teološka knjižnica - odprtega tipa.

1982:

Teološka fakulteta - oddelek Maribor sprejme pod svoje okrilje triletni Teološko pastoralni tečaj. V okviru Oddelka deluje tudi Orglarska šola.

1989:

Novoustanovljeni Pastoralni institut ima svoj sedež v Mariboru.

1993/94:

V Mariboru se uvede 3. letnik teologije; v povezavi s Pedagoško fakulteto se začne tudi nov program: dvopredmetni študij teologije in?

1994/95:

Študijski program se razširi še na 1. Letnik.

1995/96

poteka celotni študij teologije, in sicer enopredmetni in dvopredmetni.