Navajamo na dva načina: v prvem primeru je navedek med besedilom, v drugem pa v opombi.

A.

Med besedilom navajamo Sveto pismo, Koncilske dokumente, Zakonik Cerkvenega prava (ZCP) in Katekizem katoliške Cerkve (KKC).

  1. Če je besedilo navedeno dobesedno, ga postavimo v navednice, npr.: >>Baraba pa je bil razbojnik<< (Jn 18,40).
  2. Če besedilo ni navedeno dobesedno, dodamo pred navedkom "prim." z malo začetnico, npr.: Evangelist piše, da je bil Baraba razbojnik (prim. Jn 18,40).

B.

V opombi navedemo takole:

1.

Če je besedilo v navednicah:
   a) Če navajamo iz knjige:

  • ko navajamo knjigo, je najprej začetnica imena in izpisan priimek avtorja, naslov knjige v ležeči pisavi (kurziv)-lahko tudi podnaslov, v navadni pisavi založba, kraj in letnica izdaje, stran, npr: F. Oražem, Teologija duhovnosti, Družina, Ljubljana 1993, 171.
  • Namesto založbe, ki ni obvezna, je lahko naslov in številka zbirke, npr.: F. Oražem, Teologija duhovnosti, Teološka knjižnica 8, Ljubljana 1993, 172.
  • Ko drugič navajamo isto knjigo, ne uporabljamo "prav tam" ali kaj podobnega, marveč napišemo začetnico imena in priimek avtorja ter dodamo "n.d." in stran, npr.: F. Oražem, n.d., 172.
  • Če drugič navajamo različne knjige istega avtorja, da se ločijo med seboj, dodamo začetnici imena in priimku avtorja še naslov knjige in takoj stran, npr.: F. Oražem, Leto Kristusove skrivnosti, 173.

  b) Če navajamo iz revije ali zbornika:

  • Najprej je začetnica imena in priimek avtorja, nato naslov članka oziroma razprave v ležeči pisavi, za vejico dodamo "v:", nato v ležeči pisavi naslov revije ali zbornika, sledi letnik in v oklepaju letnica, vejica in stran, npr.: J. Krašovec, Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 273.
  • Ko drugič navajamo isti članek oziroma razpravo, postopamo kot pri knjigi, npr.: J. Krašovec, n.d., 173.
  • Če večkrat navajamo različne članke oziroma razprave istega avtorja, postopamo kot pri knjigi, npr.: J. Krašovec, Prelomitev in obnova zaveze v 2 Mz 32-34, 197.

2.

Če besedilo ni v navednicah, pred navedkom dodamo "Prim." z veliko začetnico, npr.: Prim. J. Krašovec, Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 273.

3.

Na enak način postopamo pri navajanju bibliografije, le da je zaradi abecednega reda na prvem mestu priimek in nato začetnica imena, npr.: Oražem F., Leto Kristusove skrivnosti, Zbirka božje okolje 17, Ljubljana 1989. ali Stres A., Človek in njegov Bog, Mohorjeva družba, Celje 1994. ali pri člnaku npr.: Krašovec J., Filozofsko-teološki razlogi za odpuščanje, v: Bogoslovni vestnik 51 (1991), 270-285.

Številka opombe je vedno za ločilom, naj bo pika ali vejica ali narekovaj.