2/1999

English

Povzetek:
dr. JUHANT Janez
doktor filozofije

Krščanske vrednote in sodobni človek

Bogoslovni vestnik 59 (1999) 143-159

Razprava razčlenjuje dileme krščanske antropologije in etike spričo sodobnih humanističnih utemeljitev človeka ter posebej nihilistične antropologije.

Postkomunistični okvir negotovosti postavlja vprašanje etičnih podlag. Etos je utemeljen v izročilu obenem pa se neprestano potrjuje v Rivem kontekstu. Vsaka druľba temelji ne nekem osnovnem soglasju, ki je vera. Krščanski etos temelji na zavezi, Jezusovi zgodbi, ki obenem vključuje tistega, ki hodi za Jezusom in vse, ki jim je odgovoren ter odpira eshatološke razseľnosti življenja posameznika in druľbe. Oseba v odgovornosti uresničuje sebe in odpira pota uresničevanja drugim ter izpričuje zavezanost svojemu etičnemu izvoru. Kljub sekularizacijski eroziji krščanskega, ostaja ta izvor prisoten v odprti antropološkosti, ki se mora danes posebej braniti pred gospodarsko monopolizacijo človeka in njenim poskusom, da bi izrinil človeka iz izvornih etičnih podlag na poslovno perfekcionistične okvire. Krščanski etos upošteva človekovo nemoč in omejenost (greh), da bi tudi v globalizaciji ohranil človeka, zato ima danes pomembno regulativno-hermenevticno vlogo v sodobni druľbi.

Povzetek:
BERGANT Zvonko
magister filozofije

Poskusi demokratiziranja slovenskega klasičnega liberalizma

Bogoslovni vestnik 59 (1999), 207-227

Če so v devetnajstem in prvih desetletjih dvajsetega stoletja v zahodnih drľavah tamkajšnji liberalci odločilno pripomogli, da so te postale moderne drľave, ki so uveljavile demokratične in socialne institucije, pa so tedanji slovenski liberalci pri temeljnih političnih vprašanjih, kot sta bili socialna reforma in uvedba splošne in enake volilne pravice, in njihovih rešitvah ostali ujeti v predmoderne okvire, saj te niso bile v skladu z zahtevami in znamenji časa. Takšno ravnanje liberalcev je vodilo k oblikovanju svobodomiselnih struj, kot so bili narodni radikalci, Slovenska gospodarska stranka in krog okoli Našega Lista, ki so sicer svoje politično, socialno in drugo delovanje skušale zasnovati na bolj demokratičnih in socialnih temeljih, a zastavljenih načrtov niso mogle ali znale zares udejanjiti. Tako je bila katoliška Slovenska ljudska stranka tista, ki je v slovenski druľbi uveljavila osnovne moderne politične prvine, slovenskemu narodu pa omogočila, da se je postavil kot samostojen političen subjekt.

Povzetek:
Lah Avguštin
doktor teologije

Vrednotenje in sprejem 2. vatikanskega koncila v Sloveniji

Bogoslovni vestnik 59 (1999), 161-188

Razprava je pokazala, da je 2. vatikanski cerkveni zbor slovenska javnost - kljub zaprtosti političnega prostora zaradi komunističnega rezima - sorazmerno dobro spremljala vse od najave do njegovega zaključka. Intenzivnost spremljanja je celo vedno bolj naraščala. Koncilsko dogajanje so komentatorji spremljali in komentirali glede na svojo naravnanost. Cerkveno uradna stran je sprejemala ideje koncila z zmernim optimizmom, nekatere o novih pogledih na Cerkev z navdušenjem. Bolj kritično usmerjena stran je spremljala dogajanje z zaskrbljenostjo, da morda napredne, nove, reformne ideje in pogledi, ki so - po njihovo - bistvenega pomena, ne bodo prevladale. Ob koncu je bila tudi ta stran zadovoljna, a še vedno z dvomom, ce bodo novi dokumenti res prinesli zeleno in potrebno prenovo Cerkve.

Razprava je pokazala, da se je del avtorjev osredotočil predvsem na notranjo podobo Cerkve, drugi del pa na zunanjo podobo. Vsem pa je Cerkev najprej Boľje ljudstvo in zakrament odrešenja, ki se mora kljub določeni nadčasovnosti neprestano prenavljati in prilagajati razmeram, da bi mogla čim bolj sluľiti v svetu.

Povzetek:
MILČINSKI Maja
doktor filozofije,

Od filozofskega daoizma k daoizmu kot religiji

Bogoslovni vestnik 59 (1999), 229-245

Razprava obravnava odnos med daoizmom kot filozofsko šolo stare Kitajske in religijskim daoizmom, ki se je kasneje razvil iz nje. Nakazuje tudi zadrege pri postavitvi meja med filozofskim in religijskim udejstvovanjem v stari Kitajski. Lao Zi, domnevni avtor klasičnega dela Dao de jing, je predstavljen kot izhodišče razpravljanj o Dau (ustvarjalnemu temelju), Deju (vrlini), wu-weiju (odsotnosti delovanja, uperjenega proti naravi). Zhuang Zi in citati iz istoimenskega dela uvajajo razpravo o prihodu budizma chan na Kitajsko in o povezavah le-tega z daoizmom. S tretjim velikim daoisticnim filozofom Lie Zijem prehaja članek k religijskemu daoizmu.

Povzetek:
SLATINEK Stanislav
doktor cerkvenega prava

Psihična zrelost za življenje v celibatu

Bogoslovni vestnik 59 (1999), 189-206

Za življenje v celibatu je nujno potrebna fizična in psihična zrelost. Kandidati za življenje v celibatu, pa naj bodo duhovniški kandidati ali pa laiki, si morajo v letih priprave pridobiti potrebno gotovost, da so notranje in zunanje psihično svobodni, zreli za cisto ljubezen in sposobni živeti v celibatu. Duhovnik, redovnik ali pa laik, ki se odloči za življenje v celibatu je psihično zrela oseba, ko notranje svoboden razodeva nesebično ljubezen do ljudi in hkrati neguje stil življenja za katerega se je odločil. Duhovnikova psihična zrelost se kaze v ljubezni, s katero se približa drugim, z lepim življenjem v celibatu, v odprtosti za Boga in v gorečnosti za blagor duš. Vsaka svobodna odločitev za življenje v celibatu pomeni, da je kandidat psihično zrel, poslušen Svetemu Duhu in pripravljen slediti Božjemu klicu. Zglede globoke psihične zrelosti najdemo med svetniki. Riveli so pristno duhovno prijateljstvo z ljudmi in z Bogom. Tudi današnji čas potrebuje "celibaterje", potrebuje ljudi, ki bodo tesno povezani s Kristusom znamenje upanja in tolažbe za modernega človeka.