Povezave:
Iglavci Iglavce prepoznamo po iglicah, ki imajo isto vlogo kot listi pri listavcih. Rastejo vse od morske gladine (bori) pa do gozdne meje visoko v gorah (macesen,ruševje), kar listavcem ne uspeva. V glavnem so zimzeleni, le macesen pozimi odvrže iglice. V skupino iglavcev prištevamo mnoge drevesne vrste kot so: smreka, jelka, več vrst borov, duglazija, macesen, tisa, cedre in še nekatere. Vse vrste v tehničnem smislu niso pomembne. Za izkoriščanje v slovenskem prostoru so najpomembnejše smreka, jelka, bor in macesen in sicer zaradi svoje razširjenosti ali pa lastnosti. Les iglavcev je v gospodarskem in tehničnem smislu zelo pomemben. Iz njega lahko izdelujemo vse od ostrešij, embalaže pa do pohištva in vrhunskih glasbenih instrumentov ter še česa. S sodobnimi postopki obdelave lesa lahko v dobršnji meri popravimo njegove slabe lastnosti, kot je naprimer slabša obstojnost smreke in jelke. Kot je bilo že omenjeno, iz njega izdelujemo zelo veliko proizvodov. Vzrok tiči deloma v lastnostih materiala, še bolj pa v razširjenosti predvsem jelke in smreke. Še tako dobre lastnoti nekega lesa ne štejejo prav dosti, če tega materiala ni v zadostnih količinah, da bi se ga splačalo izkoriščati. To pomeni, da je v ekonomskem smislu zanimiv. V nadaljevanju bodo predstavljeni predvsem štirje iglavci. To so: bor, smreka, macesen, in jelka.
|
|
