Smreka Smreka (Picea abies) je v slovenskem prostoru verjetno najpogosteje srečan iglavec. Raste v mešanih gozdovih, lahko pa oblikuje tudi čiste sestoje (to so gozdovi v katerih rastejo samo smreke). Tak sestoj so naprimer gozdovi na Pokljuki. Raje kot nižine, ta vrsta ljubi višje lege in bolj namočena področja. Ravno tako kot naprimer pšenica, je tudi smreka za nas zelo pomembna rastlina, saj iz njenega lesa izdelujemo obilico predmetov, ki so v današnjem življenju nepogrešljivi. Smrekov les je rdečkastobele barve. Beljava se po barvi ne loči od črnjave. Les lahko vsebuje smolne žepe (luknja diskaste oblike napolnjena z smolo). Ti smolni žepi zelo motijo pri nadaljnji obdelavi lesa. Njena gostota je 450 kg/m3. Na splošno je smrekovina mehka, srednje trdna in žilava. Sušenje ne dela večjih težav in po sušenju je les dimenzijsko stabilen. To pomeni , da se le malo krči in nabreka , ko je enkrat posušen. Les ni trajen in se težko inpregnira (zaščiti), za obdelavo pa je smrekovina lahka. Uporaba smrekovega lesa je vsestranska: gradbeni les (to je les , ki se ga uporablja na gradbiščih in za razne gradnje, kot so ostrešja in podobne konstrukcije), stavbno pohištvo (okna in vrata), opaži, pohištvo, stenske in stropne obloge, včasih pa tudi talne, furnir, vezan les, papir, pokrovi godal in klavirskih dnov. Smrekov les je iskan tudi v proizvodnji ivernih plošč, vlaknenih plošč, panelk, zidarskih plošč in proizvodnji papirja.
|
|
 |
Les: mehak, srednje trden, neodporen, srednje žilav.
|
