Bor
Za tehnične namene poznamo v glavnem dve vrsti bora. To sta Rdeči ali navadni bor (Pinus sylvestris) in Črni bor (Pinus nigra). Kot vrsta, bor dobro uspeva v peščenih suhih tleh. Zraste do višine med 20 in 30 m. V Sloveniji ga redko srečamo v večjih čistih sestojih, uspeva pa v manjših sestojih ali pa posamično. Bori uspevajo vse od morske gladine pa do gozdne meje visoko v gorah. Črni bor je redkejši od rdečega. Zaščiteno rastišče črnega bora so Govci, strmo skalnato pobočje na S Trnovskega gozda, ki se dviga nad dolino Trebuše.
Borovina vsebuje črnjavo in beljavo. To je les z rdečkastorjavo črnjavo in svetlorumeno beljavo in zaradi obilice smole zelo prepoznavnim vonjem. Gostota lesa je 480 kg/m3. Zlahka se suši in ni podvržen krivljenju. Les je mehak, srednje trden in se lahko obdeluje. Dobro se impregnira (zaščiti). Pri nepravilnem skladiščenju v času sušenja borovega lesa, se v njem rade pojavijo plave lise. Povzroča jih posebna gljiva. Tak les prikazuje spodnja slika.
Uporaba: gradbeni les, okna, vrata, pohištvo, stropne obloge, furnir, embalaža, iverne plošče. Če je borovina dobro impregnirana, jo lahko uporabljamo za razne drogove pilote, gradnje v vodi, rudniški les,...
Les: smolnat, mehak srednje trden, vsebuje beljavo, pri sušenju se ne krivi in poka, srednje trajen.
Plavikasto obarvana beljava pri boru. Pogosta napaka
