Avstro-Ogrska in Slovenci: Jugoslovanski odbor in Krfska deklaracija

Nekateri slovenski in hrvaški politiki, ki so živeli v emigraciji v antantnih državah in so bili organizirali v Jugoslovanskem odboru v Londonu, so podpirali idejo da se Srbi, Hrvati in Slovenci združijo pod vodstvom Kraljevine Srbije v veliko jugoslovansko državo. Te ideje so združili v Krfski deklaraciji, ko sta jo julija 1917 podpisala na otoku Krfu predstavnik srbske vlade Nikola Pašić in Jugoslovanskega odbora dr. Ante Trumbić.

Leta 1918 so se narodi znotraj Avstro-Ogrske monarhije vedno bolj odločno odločali za samostojnost, kar je bilo posledica Wilsonovih štirinajstih točk, ki jih je predstavil januarja 1918. Znotraj avstro-ogrske vojske je prihajalo do uporov (Kotor, Judenburg, Murauu, Radgona) in dezertiranja. Vojska je počasi razpadala. Dokončen razpad Avstro-Ogrske se je zgodil v začetku novembra 1918, ko so v vili Giusti  pri Padovi podpisali premirje z Italijo. V tem času so na ozemlju že nekdanje monarhije nastajale nove države: Češkoslovaška republika, Nemška Avstrija (do leta 1919), Madžarska, ter na slovenskem ozemlju Država SHS.