KRUHOVO LETO

Dokumentarni film Kruhovo leto beleži s kruhom povezane šege, ki jih ohranjajo nekatere družine v različnih pokrajinah na obrobju slovenskega etničnega prostora. Pogača ali hlebec imata ob praznikih osrednje mesto na mizi. Za božič prvi kruh v letu zamesijo iz vseh žit, ki so pri hiši, za dobro letino, koščka tega kruha so deležne tudi vse živali pri hiši. Kolikor visoko bodo otroci skočili po košček kruha, toliko bodo tisto leto zrasli. Na Valentinovo se ptički ženijo in pečejo pogačice, ki jih pustijo otrokom na okenski polici. Na svatovski mizi ima posebno mesto vrtanek, nevesta ga podari fantu, ki se ji usede na kolena in jo obdari z rodnostjo. Za porodnico spečejo toliko kruhov, kolikor je otrok pri hiši. Ko nesejo dojenčka h krstu obdarijo s koščkom kruha prvega, ki jim pride naproti. V zahvalo za molitev so na praznik vseh svetih podarjali kruhke za mrtve duše. Otroci se veselijo tudi medenih parkeljnov in Miklavžev.

Izročilo številnih rodov se prenaša s koščkom testa, ki ga gospodinja pusti namesto kvasa za naslednjo peko, še vedno so žive vraže, kako je treba hlebec odrezati in položiti na mizo, znanje o pripravi kruha se prenaša z matere na hčerko, gospodinje pa se veščin učijo na tečajih. Simbolno moč kruha povezujemo s krščanstvom, verjetno pa je izvor teh daritev veliko starejši.