Petja Grafenauer Krnc
Slika!?
odlomek s kataloga: Teritoriji, identitete, mreže, Slovenska umetnost 1995-2005, str. 47, 52, Moderna Galerija, 2005

"... Galerija P74 je na slikarsko sceno postavila generacijo, ki se je z značilnim likovnim jezikom, vezanim na mediatizirano podobo, v zadnjem desetletju močno uveljavila v slovenskem prostoru. Svoje prve samostojne razstave so tu, med drugim, priredili Žiga Kariž in Sašo Vrabič (1997, This Town Ain't Big Enough for Both of Us), Miha Štrukelj (1998), Arjan Pregl (2001, Prebolj v sončna, sončna jutra) in Viktor Bernik (2003, Misel na Concordski most) ..

.. Sašo Vrabič se pri svojem ustvarjanju lahkotno odloča za tako raznorodne medije, kot so fotografija, glasba, slika, video, ambient ali internet, saj ga sam medij večinoma zanima le toliko, kolikor je primeren za polno pripovedovanje neke zgodbe. "Vrabičeve slike izhajajo iz fragmentov, posnetih s televizijskega zaslona, in zavestno evocirajo tradicijo rabe heterogenega polja in podobja množičnih medijev v slikarstvu (Rosenquist, Salle, Rauschenberg)"* sta ob drugem U3 zapisala Igor Zabel in Peter Weibel, sliki pa se je leta 1999 pridružil tudi zvok in prevladujoči so postali motivi iz zasebnega sveta, raziskovanje značilnosti medija pa se je umaknilo pripovedi. Nastale so Zvočne slike , kjer so se statičnim fragmentom vizualnega pridružili deli zvočnega sveta in sliko iz skopičnega preselili tudi v druga zaznavna polja. V svojih delih Vrabič že od prvih razstav nenehno raziskuje razmerje med javnim in privatnim in na drugi strani preiskuje vrednost in možnost življenja v času obkroženosti s tehnologijo. Raziskave so kulminirale v razstavi Privat(e) (2003), ki je raziskovala možnosti eskapizma. Kljub avtorjevi izjavi: Eskapizem je boljši kot cinizem in želji po begu - tudi v slikarstvu, kjer se Vrabič v zadnjem času vrača k tradicionalnem načinu slikanja in svoj namen bega pred tehnologijo izraža tudi z izborom barvne lestvice, ki je v slogu preteklosti filma in fotografije zgolj črno-bela pa njegova umetniška dela vedno znova lahko beremo kot poskuse aktivizma, ki se poraja v zasebnosti. ..."

____
* Peter Weibel, Igor Zabel (iz besedlia za U3 - 2. trienale sodobne slovenske umetnosti, 1997/98, Moderna galerija Ljubljana)

back to writings | more works from "Sound Paintings "

Petja Grafenauer Krnc,
foto: Dejan Habicht, 2005

Sound Paintings, 1998-99
Installation view at: Territories, Identities, Nets: Slovene Art 1995 - 2005,
Museum of Modern Art Ljubljana, 2005