|
Na pot smo se odpravili z letališča Brnik v snežnem metežu 9. januarja
2003.
Proti Indiji smo nadaljevali pot s pariškega letališča Charles de Gaulle,
pristali pa na letališču Indire Gandhi v Delhiju, kamor smo prispeli okoli
23 ure. Pristali smo v izredno gosti megli. Od številnih letal je uspelo
tiste noči pristati le našemu letalu Airbus industrie A340-300, ostale
pa so napotili v Bombay.
Po opravljeni mejni formalnosti in menjavi denarja smo ob vstopu v predverje
letališke stavbe naleteli na Vinaya, vodiča na naši poti po Radjastanu.
Njemu smo povsem zaupali, saj nas je uspešno vodil na trekkingu po Indijski
Himalaji približno leto poprej.
Ob izstopu iz letališke stavbe, pred katero so revni domačini kurili ognje,
da bi se ogreli v mrzli megleni noči, smo vstopili v džip, ki nas je popeljal
do hotela Clark, kjer smo prespali.
Naslednji
dan smo se z manjšo zamudo, zaradi zapoznelega zajtrka, v meglenem dopoldnevu
vkrcali v kombi in nadaljevali pot proti Mandawi, naši prvi postaji v
Radjastanu. Šest urna vožnja je bila prijetna in zanimiva. V začetku so
bila obdelana polja z oljno repico in pšenico, za tem, v vse bolj pusti
pokrajini z redko posejanimi zimzelenimi listnatimi drevesi hedžari, pa
se je paslo veliko ovac in koz, sem in tja pa tudi govedo. Ker nismo nikjer
naleteli na travnike, smo se spraševali, kaj pravzaprav jedo na tako opustelih
tleh. Od blizu smo pozneje ugotovili, da posamezne bilke posušene trave
in liste z grmičevja.
Naselja oziroma hiše, mimo katerih smo se vozili, so bile večinoma izgrajene
iz slame in blata (kravjih odpadkov), dvorišča pa sem in tja obdana z
vejami trnastega grmičevja pomešanega z suhimi vejami drevesi hedžari;
zeleni del teh vej namreč porabijo za krmo živalim, oleseneli del pa za
kurjavo v preprosti odprti kuhinji. Za kuhanje čaja, peko čapatijev, iz
dračja oziroma trnastega vejevja zakurijo ogenj, dodajo posušene kravjeke,
na vse to pa kotliček za čaj ali posebno ponev za čapatije. Revščina je
tudi tod velika. V Mandawo smo prispeli sredi popoldneva, kjer smo se
namestili v palači Mandawa Castle, ki je za turiste najpomembnejši kraj.
Ker smo bili štirje (Maja, Jasna, Angelca, Marko) smo se namestili v dva
apartmaja, ki sta nas po lepoti arhitekture in opremljenosti prijetno
presenetili, kot na primer spalnica v dveh nadstropij, spodaj kotiček
z blazinami in mizico, gugalnico, zgoraj zakonska postelja in kopalnica.
Ob stopnicah vdolbena okna s starinskim ohišjem in tainstvenimi lučmi.
Takoj za tem smo se odpravili v mesto, da si ogledamo njegove znamenitosti.
In komaj smo stopili izza vhodnih vrat Castla trdnjave, takoj se je prikradel
domačin in se ponudil za vodiča, seveda za denar. Sprejeli smo ga, čeprav
neradi. Morda pa nam bo le kaj zanimivega povedal. Usmeril nas je proti
starim palačam Havelis, koder je nekoč potekala tako imenovana svilena
pot, Mandawa pa je bila pomembna vmesna postaja. Po tej poti so v davni
preteklosti s kamelami prevažali svilo in svilene izdelke iz Kitajske
proti zahodu, tudi Evropi. Po velikih palačah z bogato arhitekturo se
vidi, da je to mesto tedaj bogato cvetelo. Sedaj, ko te funkcije ne opravlja,
propada na vseh nivojih. Čeravno gre za izjemno dragoceno umetnost, ne
država, ne posamezniki za ohranjanje ne storijo ničesar. Mogočni lastniki
so zapustili te izjemne lepe, sedaj propadajoče palače in odšli v bolj
donosna mesta. Lokalni veljaki pa so preveč revni, da bi zmogli zahtevam
vzdrževanja. Mesto, nekoč polno življenja in napredka, pa "umira".
Po vrnitvi v palačo nas je že čakala večerja in to na prostem ob ognju.
Postregli smo si samopostrežno, pa kaj, ko pa hrana ni bila po našem okusu;
pikantne omake nam niso teknile. Ob večerji so nastopili glasbeniki in
plesalci z baklami, kar je lepo popestrilo večer. Spat smo odhajali bolj
lačni kot siti. Postelje so bile sicer zelo udobne, toda spali nismo skoraj
nič, za kar so najprej poskrbeli golobje zunaj ob oknih, kmalu za tem
pa še močno petje ob glasbi, ker je potekal festival, ki je bombandiralo
naša ušesa iz bližnjega hindujskega templja do jutra. Kmalu po zajtrku
smo odrinili novim dogodkom nasproti.
|