MANDAWA


Na pot smo se odpravili z letališča Brnik v snežnem metežu 9. januarja 2003.
Proti Indiji smo nadaljevali pot s pariškega letališča Charles de Gaulle, pristali pa na letališču Indire Gandhi v Delhiju, kamor smo prispeli okoli 23 ure. Pristali smo v izredno gosti megli. Od številnih letal je uspelo tiste noči pristati le našemu letalu Airbus industrie A340-300, ostale pa so napotili v Bombay.
Po opravljeni mejni formalnosti in menjavi denarja smo ob vstopu v predverje letališke stavbe naleteli na Vinaya, vodiča na naši poti po Radjastanu. Njemu smo povsem zaupali, saj nas je uspešno vodil na trekkingu po Indijski Himalaji približno leto poprej.
Ob izstopu iz letališke stavbe, pred katero so revni domačini kurili ognje, da bi se ogreli v mrzli megleni noči, smo vstopili v džip, ki nas je popeljal do hotela Clark, kjer smo prespali.

Mandawa - umirajoče mestoNaslednji dan smo se z manjšo zamudo, zaradi zapoznelega zajtrka, v meglenem dopoldnevu vkrcali v kombi in nadaljevali pot proti Mandawi, naši prvi postaji v Radjastanu. Šest urna vožnja je bila prijetna in zanimiva. V začetku so bila obdelana polja z oljno repico in pšenico, za tem, v vse bolj pusti pokrajini z redko posejanimi zimzelenimi listnatimi drevesi hedžari, pa se je paslo veliko ovac in koz, sem in tja pa tudi govedo. Ker nismo nikjer naleteli na travnike, smo se spraševali, kaj pravzaprav jedo na tako opustelih tleh. Od blizu smo pozneje ugotovili, da posamezne bilke posušene trave in liste z grmičevja.
Naselja oziroma hiše, mimo katerih smo se vozili, so bile večinoma izgrajene iz slame in blata (kravjih odpadkov), dvorišča pa sem in tja obdana z vejami trnastega grmičevja pomešanega z suhimi vejami drevesi hedžari; zeleni del teh vej namreč porabijo za krmo živalim, oleseneli del pa za kurjavo v preprosti odprti kuhinji. Za kuhanje čaja, peko čapatijev, iz dračja oziroma trnastega vejevja zakurijo ogenj, dodajo posušene kravjeke, na vse to pa kotliček za čaj ali posebno ponev za čapatije. Revščina je tudi tod velika. V Mandawo smo prispeli sredi popoldneva, kjer smo se namestili v palači Mandawa Castle, ki je za turiste najpomembnejši kraj. Ker smo bili štirje (Maja, Jasna, Angelca, Marko) smo se namestili v dva apartmaja, ki sta nas po lepoti arhitekture in opremljenosti prijetno presenetili, kot na primer spalnica v dveh nadstropij, spodaj kotiček z blazinami in mizico, gugalnico, zgoraj zakonska postelja in kopalnica. Ob stopnicah vdolbena okna s starinskim ohišjem in tainstvenimi lučmi. Takoj za tem smo se odpravili v mesto, da si ogledamo njegove znamenitosti. In komaj smo stopili izza vhodnih vrat Castla trdnjave, takoj se je prikradel domačin in se ponudil za vodiča, seveda za denar. Sprejeli smo ga, čeprav neradi. Morda pa nam bo le kaj zanimivega povedal. Usmeril nas je proti starim palačam Havelis, koder je nekoč potekala tako imenovana svilena pot, Mandawa pa je bila pomembna vmesna postaja. Po tej poti so v davni preteklosti s kamelami prevažali svilo in svilene izdelke iz Kitajske proti zahodu, tudi Evropi. Po velikih palačah z bogato arhitekturo se vidi, da je to mesto tedaj bogato cvetelo. Sedaj, ko te funkcije ne opravlja, propada na vseh nivojih. Čeravno gre za izjemno dragoceno umetnost, ne država, ne posamezniki za ohranjanje ne storijo ničesar. Mogočni lastniki so zapustili te izjemne lepe, sedaj propadajoče palače in odšli v bolj donosna mesta. Lokalni veljaki pa so preveč revni, da bi zmogli zahtevam vzdrževanja. Mesto, nekoč polno življenja in napredka, pa "umira".
Po vrnitvi v palačo nas je že čakala večerja in to na prostem ob ognju. Postregli smo si samopostrežno, pa kaj, ko pa hrana ni bila po našem okusu; pikantne omake nam niso teknile. Ob večerji so nastopili glasbeniki in plesalci z baklami, kar je lepo popestrilo večer. Spat smo odhajali bolj lačni kot siti. Postelje so bile sicer zelo udobne, toda spali nismo skoraj nič, za kar so najprej poskrbeli golobje zunaj ob oknih, kmalu za tem pa še močno petje ob glasbi, ker je potekal festival, ki je bombandiralo naša ušesa iz bližnjega hindujskega templja do jutra. Kmalu po zajtrku smo odrinili novim dogodkom nasproti.