Súnčn mo'rk

Líta 1960/61 sm jest hadu u pet razret, ka ga j kamandíera Migučeua Angela. Takat se j zgadilu, de j bi an dán pa pustu, tú se práj na pepeunica líta 1961 (15. februarje 1961) súnčn mo'rk, ka j luna pa nih krájih čest zakrila súnce. Guišna se ki táčga zgadi sam ajnkat na miljuon lít. De j tú rís, lahka preuíer usák, če če.

Po'r nam na Crklajnskm mo'rk ni bi papoun, je pa bi u kajt krájih, tut dal u Dalmáci. Za tak dagatk sa nas u šúl dabra po'rštimal, de ja ne bi kadu mislu, de u suodn dán al pa ta trejče suetouna uojska. Ueč kot stu lít pret tem je mogu tam u Palánah nat Škuofje Luoka Miha Peternel, lanišk gaspút, tut po'rštimat ldi na tak mo'rk, ka j bi takat 8. julje 1842.

Narbel uažnu j blu, de sma za uapazuajne súnčnga mo'rka imíl ta praue po'rpraue, de na bi kadu uaslípu, ka b zjáu kar taku čegar u súnce. Ka ni blu drujga - za mork líta 1999 se j dabilu usesuorte - sma uakadil an kanc šipe, de sma patle glíedal skúzn. Rajnk Mo'rkuš gar u Číeplezu je tri dni uatrúcm sam šipe rízau, de sa ih ja usi imíl.

U srída nausezgúdi sma se dabil pret šúla n je ubral na Uo'rh križa. Šli sma mimu Metuoda, čes Paklaniše, mimu Kuoščejga ruoba pa patle čegaruon skús Benat. Po'r známnu sma se zmisln, kaku sa učás gauaril, de j tam gar hudečk koutre práu, ka sa pa stuope ntu Kluožarjejmu málnu tače čudne štime uat sebe dajále. De p ta ragát uastau po'r saj žíeht n na nadlegouau ldi, zatu sa pastajl tista kapíelca. Se patle pa ni čudnu, če se j člajk, če j po'ršu žiu na Paklaniše, zahuálu usem trem suetnikam mpa an suetnic. Če j lípu ureme, se s Paklaniš uidje kar štíer cíerkue, če se má uakúl uabo'rneš: sueta Ana n suet Jern u Cíerknam, suet Tamaš u Nauakah mpa suet Janes Ko'rstnik u Planin.

Po'r Rajhu sma zauil mimu Hadalina, To'rpina, Kloužarje mpa Ando'rjača čegar na Raunica. Po'r Mihuonu je adn zaupeu, de an kanc súnca že majnka. Usi sa po'rlíkl uakajene šipe na dan n začiel glíedat. N rís je blu. Blu je ane uosm zjutre. Ka sma s ta zádnm mačmi le po'rlízl mimu Uabrama mpa Padruobarje čegar na uo'rh, sma se s sajm šipam pastajl tam uakúl Uaríhauca mpa Juga, pa tut čegar da Fo'rjánca je kíer zlízu. Po'r Jugu je bla tačes uaštaríe, po'r Uaríhaucu pa štacuna.

Ratuá je pačasu nazaj toma, skús stokla se j uidlu, kaku luna pažíera súnce. Ka j blu pazim mpa tut níki sngá je blu tam gar, je bi zmíeri bel mras. Adn sa po'rlíkl s saba tut sani. Tice sa ble čest zmedene, pa sa nahale čiukat n se paskrile, kakúš sa hadile nazáj u kurnke, an tak míer je rátau. Uakúl desetih se j uat súnca uideu sam še an tejnk rejnk n bla je uo'rnš toma, de sa se še ta narbel suetle zuízde uidle. Ldíe sa tulil, babe culile, učitlce sa nas pa mirile. Patle se j pa súnca spíet ueč n ueč uidlu, uapoudne j blu pa že use taku kot panauát. Patle sma šli pa nazaj prot Cíerknu. Adn sa se pa kar s sanmi pelál čedaluo'n, duko'r je šlu.

Ka sm taprejkat damou čeča po'rpeleu, pa mo'rše neč guodle nisa, líta 1973, je blu tut má anga súnčnga mo'rka. Čeča m pa le po'rnese usák dán kafe ntu puosle! Če člajk če uídet, kadaj je bi al pa bo kešn mo'rk, zalaufa ta práj pragram na saj računsk škátl, jest nucam Dance of the Planets, Plíes planetau, pa zuím, kaku j s tem. Za líta 1973 se da trafit, de j bi súnčn mo'rk zádnga junje. Ta ni bi po'r nam papoun, pa tut dal u Dalu ni bi, je pa bi dal u Afrik. Takat sua po'ršla čez Uo'rhulce, číer sua paglíeda kauerna, patle sua pa uabjeská tut teta Franca u Cegalíetauš, patle pa še bolnica Franja. Naš uače je glih skúz anu uakajenu stokla glíedau čegar u súnce, men sa pa le druje rči pa gláj rajile. Bel patle sn se pa latu n mo'rk kar sám paslikau.

Je pa suetounmu spletu napisanga kajt uat mo'rkau, recima na A, B, C, Č. Lahka pa sami paješete druje platlce, se ste kapac nucat, recima

al pa še kešn druj spletn hnuotaunk, se ih je an kop, adn bel grazn kot ta druj.