Predmeti in predavanja

Analitična filozofija 2011/12 

Moralna teorija 2011/12

Moralna filozofija 2010/11
Pretekla predavanja

Študent opravlja svoje obveznosti glede na leto, v katerem je poslušal predmet. Izpitna literatura in pogoji se iz leta v leto spreminjajo. Vsa ta gradiva od leta 2000 naprej so dostopna pod povezavo Pretekla predavanja.

TEORIJA ZNANOSTI - E 2011/2012

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min);  od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!) Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.

Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.

 

Opravljene obveznosti in prisotnost (povezava do *.xls datoteke)

 

Vsebina predmeta 2011/2012

5. 10. 11.
Teorija znanosti. Znanost in filozofija. Znanstvene paradigme. Zavest kot znanstveno vprasanje.

10. 10. 11.
Obicajni in mehki zakoni. Ceteris paribus posplositve. (1) Gepardi so hitri. (2) Vsi gepardi so hitri. (3) Nekateri gepardi so hitri. (4) Gx -cp-> Hx (5) Ce Micka hoce pivo in misli, da je pivo v hladilniku, bo ceteris paribus sla do hladilnika in ga vzela. (S) (O) (C) (D) Ce O hoce C in je O prepricana da bo D privedlo do C, potem ceteris paribus, O bo storila D. (Ce ni mocnejsih nasprotnih zelja.) Brez-izjem-na-isti-ravni. Navidezna brezizjemnost.

12. 10. 11.
Neodpravljivost ceteris paribus posplositev. Navidezna brezmejnost, splosnost, natancnost.

17. 10. 11.
Intencionalnost in kvalitativna zavest, Vprasanje odnosa. Teorija locitve. Intencionalnost kvalitativne zavesti. Kvalitativno dozivljanje intencionalne vsebine. Fenomenalna intencionalnost, ozkost (znotrajzavestnost), vzrocnost (zunanji svet, oddaljeni vzrok), konstitutivna odvisnost (zavest).

19. 10. 11.
Mehki zakoni in psiholoska razlaga: ovrzba, razlaga. Zdravorazumske ceteris paribus posplositve. Hevristika: umazano sklepanje.

24. 10. 11.
Enotnost duha. Kvalitativno-dozivljajska zavest. Intencionalnost in zavest. Fenomenalni karakter-taksnost. Nerazlikovanje. Usmerjenost misljenja na predmet. 1. Zavestna izkusnja. Ozke (predstava, obcutek) in siroke (vsa dusevna stanja) kvalitete/lastnosti. Kvalitete so notranji element zavesti. 2. Sebi-predstavitvena neposrednost. Zmota o resnicnosti (zunaj), ne o vsebini dusevnega, o necem in za nekoga. Pojmovna in pomenska zmoznost. 3. Nelocitveni pogled. Reprezentacionalizem. Objektivni odnos med dusevnimi stanji in zunanjim svetom. Kvalitativno dozivljanje intencionalne vsebine. Celota zaznavne izkusnje. Dozivljanje delovanja. Intencionalne vsebine. Dozivljanje odnosa do vsebin.

26. 10. 11.
Nomolosko-deduktivna razlaga. Funkcionalna razlaga. Taksnost-zamestnost. Intencionalna vsebina, dolocenost.

2. 11. 11.
Nejasna vsebina v jasnem svetu. Nejasnost. Meja: n, n+1. Brezmejnost. Niz sorites: individualisticno (modus ponens), kolektivisticno. Prevrednotenjski in spoznavni pristop k sorites nizu. Prisilno korakanje ob sorites nizu, zen naravnanost.

7. 11. 11.
Nejasnost in brezmejnost. Nejasnost v misli, jeziku, ne v svetu. Metafizicne lahkotne postavke. Obstaja svet (ontologija). Mnostvo ne obstaja (onticno). Resnica je posredno ujemanje.

9. 11. 11.
Predmeti. Postavke, zavezanost. Jezik, misel in predmet. Beseda in predmet. Koreniti prevod. Nedolocenost razlage. Biti je biti vrednost vezane spremenljivke. Docela jasni predmeti. Nejasni predmeti. Gmota.

16. 11. 11.
Cedalje boljse nam gre. Nasilje. Vzivljanje, samoobvladovanje, razum. Presojanje, zavestno izkustvo.

21. 11. 11.
Mehki zakon. Silnice, usmeritev. Protiprimeri. Nujni in zadostni pogoji. Druzinske podobnosti.

23.11.11.
Mehki zakoni in povzrocanje. Pospolsitve. Splosni zakoni brez izjem. Silnice, vsebina. Tekmovanje, sodelovanje. Ovrgljive/upogljive vzrocne usmeritve.

28. 11. 11.
Izkustvo zavesti, fenomenalno izkustvo. Izkustvo razumevanja.

30. 11. 11.
Neobehaviorizem. Dusevno. Redukcija na vedenjske razlage. Prenos metod teze o obstoju vedenja pri zivalih.

5. 12. 11
Agnosticni materializem. Fenomenologija zavesti v filozofiji duha, duh-telo: pomen za materializem. Monizem: idealizem, materializem, nevtralni monizem, dusevno-fizicni ali sovkljucujoci monizem. Materializem. Teza o nezvedljivosti, o asimetriji.

7. 12. 11
Enkratna enotnost. 1. Temeljna intencionalnost je fenomenoloska. 2. dejanske dusevne lastnosti so ontolosko jasne. 3. specificna nejasna intencionalna vsebina je lahko fenomenolosko ontolosko jasni zorni kot fenomenoloske dusevne lastnosti. Dolocujoce, doloceno (barva, rdece). Intencionalnost → zavest. Zavest → intencionalnost. Zavest = intencionalnost. Holizem. Emergenca, supervenienca.

12. 12. 11
Enakost. Smisel in pomen. Zavest = mozganski proces. Behaviorizem: crna skatla, vhodni, izhodni podatek. Tipska teorija enakosti, enakost primerkov. Argument sovinizma, funkcionalizem.

14. 12. 11
Pristopi k emakosti: tipska enakost, enakost primerkov, enkratna enakost. Enakost med cem: tipi, primerki, enakost med dolocenimi. Ali sprejmemo splosnosti: prijaznost do splosnih znanstvenih zakonov, neprijaznost do splosnih zakonov, partikularizem: vsaka enakost je enkratna neponovljiva. Bistveno ali tralala: bistvena vez med dusevnimi in fizikalnimi tipi, ohlapna vez med dusevnimi primerki in med primerki fizikalnih udejanjenj, bistvena povezava intencionalnost-zavest dolocenih udejanjenje. Simetrija ali nesimetrija: simetrija tipi dusevno-fizicno udejanjenje, nesimetricna odvisnost mnostva fizikalnih primerkov od dusevnega primerka, simetrija intencionalno-zavest ni udejanjenje doloceno-dolocujoce. Podrocja: dusevno-fizicno, dusevno-fizicno, intencionalnost-zavest.

19. 12. 11
Med vrati ontoloske sobe. Gmotni materializem.

21. 12. 11
Ustavimo nejasnost! Dusevne lastnosti, ki nejasno predstavljajo svet, ontolosko jasne. Niso podlozne soritesu glede na 1. niz oprimerjenj. 1': Zamenjamo zavestno nejasne dolocujoce intencionalne lastnosti z zavestno natancnimi dolocenimi intencionalnimi lastnostmi. Reizem: obstajajo samo stvari, odvisne bitnosti ne obstajajo. Prislovi. Brezosebkovi stavki. Obstaja-misleci-na-macko. 1": Zamenjamo veckratno udejanjenje dolocenih intencionalnih lastnosti z enakostjo intencionalno-zavestnih lastnosti. 2. Umescenost oprimerjenj.

4. 1. 12
Razlogi: splosni, posamicni. Dejanja: zasluzna, korektna, dopustna, nedopustna. Predpostavka: izrecnost razlogov. Intuicija, (ozadna) racionalnost.

9. 1. 12
Konjunktivna zmota in presojanje veretnosti. Estetska sodba, vebrovsko tockovanje. Znanstvene paradigme. Gettier.

11. 1. 12
Sorites in laznivec. Logika znanstvenega odkritja. Proti metodi.

16. 1. 12
Nujni a posteriori in kontingentni a priori. Nerealni lik. Znanstvene paradigme.

18. 1. 12
Kompleksno misljenje in paradigma. Verjetnost.

Opravljeno: (prvi redi so opravljeni izrocki zahtevani trije, drugi red je seminar, sledi prisotnost)
Adanalic Denis 10, 9, 10, 10, 10, 10. Seminar 10. Seminar 10. Prisotnost 11
Belina Ana Marija 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 6
Beltrame Pia 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 8
Borisek Anze 10, 10, 10. Seminar 10, Seminar 10. Prisotnost 6
Borsnak Matic 10, 10, Prisotnost 7
Butolen Zorko Maja 9, 9, 9. Seminar 10. Prisotnost 3
Cvar Masa 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 6
Drazetic Marina 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 10
Flajs Ziga Prisotnost 3
Habic Tilen 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 7
Horvat Sergej Prisotnost 1
Ilisevic Spela 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 14
Jerenec Ines Prisotnost 1
Kaplan Urska 10, 10,  Seminar 10. Prisotnost 5
Kocijancic Matic Prisotnost 1
Kolar Bozidar 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 8
Kolenc Matej 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 3
Krajacic Kristina 10, 10, Seminar 10. Prisotnost 6
Lamovsek Nika 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 12
Majer Mistral 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 9
Milic Uros 10, 10, 10. Prisotnost 3
Medved Miha Prisotnost 1
Mlakar Miha 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 4
Mrzel Natasa 10 Prisotnost 3
Ograjenskek Domen 10, 10, 10. seminar 10;Prisotnost 5
Pavlin Martina 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 5
Podbreznik Luka 10,10, 10. Seminar 10. Prisotnost 5
Potocnik Irena seminar 10, Prisotnost 4
Prah Uros 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 4
Radovan Hana Seminar 10. Prisotnost 1.
Rajh Aleksandra 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 13
Rakun Miha 10,10, 10. seminar 10. Prisotnost 10
Rupar Matevz 10, 10, 10.  Seminar 10. Prisotnost 10
Sauperl Nina Prisotnost 2
Sedovsek Teja 10, 10, 10, seminar 10. Prisotnost 10
Sekavcnik Andreja 10, 10, Prisotnost 6
Skarja Stane 10, 10, 10, seminar 10. Prisotnost 4
Smolej Tamara 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 7
Smon Jure 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 5
Smrkolj Janja 10, Prisotnost 1
Solina Rok 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 10
Srbakoska Nikolina 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 13
Stefancic Nadina 10, 10, 10; seminar 10. Prisotnost 8
Stepancic Nina Seminar 10. Prisotnost 1
Trpin Borut Prisotnost 3
Turk Jan 10, Prisotnost 4
Verlic Ales Seminar 10. Prisotnost 19
Walner Milenko 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 6
Zagar Ales Prisotnost 1
Znidaric Ziga 10, 10, 10; seminar 10. Prisotnost 4
Zobavnik Mojca 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 9
Zupancic Selma Prisotnost 1





Seznam literature:

1. Potrc, Matjaz. Dinamicna filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Pojavi in psihologija. (ZIFF, Ljubljana 1995).
3. Potrc, Matjaz. Phenomenology of Intentionality (*)
4. Potrc, Matjaz. Supervenience and Truth (Abridged) (*)
5. Potrc, Matjaz. Epistemic Relevance (*)
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod povezavo “Clanki” - vstopna stran.