Računalniško grafiko v splošnem delimo na vektorsko in bitno grafiko. Pri obeh pojmih srečamo tudi izraz objektna grafika, ki se lahko nanaša na posamezen objekt, ali pa skupine, ang. »group«.

 

V povezavi s publikacijami grafiko delimo na ilustracijo, sporočilno grafiko, kamor uvrščamo grafe, diagrame in tabele, ter fotografijo. Že pregovor pravi, da slika lahko pove več kot tisoč besed, vendar je prepogosto ponavljajoča ilustracija lahko prej predmet oporekanja kot pa navdih ali poudarek v izbrani publikaciji. Elemente izbirajte preudarno, ne tlačite jih čez ali med druga gradiva. Bodite dosledni in izvirni v majhnih individualnih poudarkih.

 

Premišljeno uporabite  črte za različne razmejitve, uporabite zajete slike z ekrana, ter preoblikujte sicer tipsko določene slike, ang. »clip art«).

Tipografsko-grafični elementi

Oblikovanje črk in besedil urejamo s pomočjo tipografije. Črke oziroma pisave v grobem delimo v dve veliki skupini. Med klasične običajno prištevamo pisave s serifi. Moderne pisave so praviloma brez serifov. Poznamo tudi modne pisave, ki jih uporabljamo za posebne prilike, saj so težje berljive. Posamezni tipi pisav, npr.: Times New Roman, Arial in druge, imajo običajno širši nabor ozkih, normalnih, krepkih, polkrepkih, kurzivnih izpeljav. Večina pisav ima razvit celoten nabor VELIKIH in malih črk (MAJUSKULE in miniskule) in številk, druge so oblikovane le znotraj VELIKIH ali malih črk. Za slovensko govorno področje je pomembno, da so pri oblikovanju besedil izbrane pisave s črkami čšž, kar je običajno opredeljeno z oznako CE, ang. »Central Europe«. Posebej skrbno tipografsko obravnavo narekujejo Logotipi in naslovi.

    I Z D E L A V A   Š O L S K I H   P U B L I K A C I J

Tipografija in grafika

1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  12  13  14  15  16  17  18

 

 

 

 

 

 

 

 

naprej

nazaj

Manj je več