Dobljene snopiče zlagajo in vežejo v obseg končne publikacije, ter nato obrežejo. Zato včasih govorimo o zmanjšanih končnih formatih, ker del formata, ki bi v bistvu moral nastati, odpade zaradi obreza (približno 3 do 6 mm). Za dosego končnega cilja morajo tiskarji pravilno razporediti in orientirati posamezne strani po polah, ki jih potiskajo. Na posamezni zgibani poli je pri polovičnem zgibanju mogoče postaviti parno število strani 4, 8, 16 ali 32, pri kombinaciji s tretjinskim zgibanjem pa 6, 9, 12 ali 24 strani. Dobljeni snopiči se v fazi končne obdelave šivajo, lepijo, ali spenjajo v končno publikacijo.

 

Ob uporabi naprav laserskega ali elektronskega tiska se publikacije v končni fazi minimalno zlagajo, obrezujejo in običajno vežejo s kovinskimi sponkami, termoplastičnimi postopki lepljenja (robovi na hrbtni strani) ali spiralami.

Format in večlistne publikacije

Določitev formata je ena od temeljnih začetnih nalog v procesu oblikovanja publikacije. Format lahko izvira iz logike obdelave papirja ali pa je izbran v povezavi z vsebino, namenom itn.

 

Osnovni lastnosti formata sta oblika in velikost. Poznamo kvadratne in pravokotne formate, ki se delijo v pokončne in ležeče. Tako je npr. A-format oblikovan v pokončnem pravokotniku, ki ima razmerje ena proti koren iz dve, količinsko pa je izpeljan iz površine 1m² kar določa ISO-standard. Temu sledita format B0 in C0. Izhodiščni formati »0« so rezani iz papirnih rol in predstavljajo osnovo za nadaljnji razrez npr.: A1, A2, A3, A4, A5 in druge. V tiskarski praksi izdelave publikacij se večji formati najprej potiskajo in potem zgibajo do želene stopnje oz. velikosti posameznih strani.

    I Z D E L A V A   Š O L S K I H   P U B L I K A C I J

A0 = 1m²

1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  12  13  14  15  16  17  18

 

 

 

Pri pergamentu je bila velikost izpeljana iz velikosti živalskih kož, pri papirusu iz logike prepleta plasti papirusovih vlaken v svitku.

naprej

nazaj