Pri prelomu najprej govorimo o osrednjem polju tipične strani, ki ga določajo robovi, ang. »margine«. Za besedilom in vmesnimi prazninami pa lahko govorimo tudi o črninah. Slike in fotografije so »črne«, besedila so »siva«, v prazninah prevladuje »belina«. Prazen prostor robov še posebej skrbno urejajte v območju stika dveh strani, kjer govorimo o veznikih strani. Pogosto pa se osnovni format publikacij poudarjeno izrazi s porezavo, ang. »bleed«, npr. s postavitvijo grafike v živ rob. V območju praznih prostorov se razporejajo glavni naslovi in podnaslovi. Podnaslovi so praviloma oblikovani tako, da so izraziteje vezani na besedilo v odstavku. Tako lahko govorimo o slogih; besedilo je oblikovano s serifi (serif je likovni dodatek k črki), če so naslovi in podnaslovi brez njih. Ponavadi je pisava za naslove 1,5-krat večja od tiste v odstavkih in za stopnjo težja, ang. »bold«.

Prelom besedila

Raziskave o berljivosti besedil so pokazale, da se večini ljudi zdi najboljša leva poravnava. Pri desni poravnavi naslovov velja, da morajo ti biti jedrnati.

 

Na berljivost vplivajo tudi odstavki, tabulatorji, umiki ali poudarjene začetnice. Besedilo v vrstici stolpca naj obsega od 40 do 60 znakov, ker je v tem primeru besedilo najbolj berljivo.

 

Pri zelo kratkih vrsticah naj bo razmik med njimi manjši. Z gostoto besedila se spreminja tudi tonska vrednost, ki jo v odstavku lahko primerjamo z enako-vredno sivo ploskvijo. Govorimo o rastru, ki ga besedilo ustvarja. Glejte s »priprtimi« očmi in videli boste sivine, ki jih besedilo oblikuje. Besedilo razpiramo v horizontalni in vertikalni smeri. V praksi to najpogosteje imenujemo »spacioniranje« in vertikalen raster.

    I Z D E L A V A   Š O L S K I H   P U B L I K A C I J

členitve

1  2  3  4  5  6  7  8  9  10 11  12  13  14  15  16  17  18

 

Desno poravnani naslovi morajo biti jedrnati

 

 

naprej

nazaj