Predstavitev parka

Predstavitev Krajinskega parka Lahinja

Krajinski park je najmanj omejujoča varstvena skupina, v okviru katere namenjamo večjo pozornost naravi in krajini, prostor sam pa še vedno ostane namenjen kmetijstvu. V Krajinskem parku Lahinje so bile leta 1988 kot naravna rezervata razglašene Nerajske in Lahinjske Luge, kot naravni spomeniki pa reka Lahinja od izvira do vasi Pusti Gradec, potok Nerajčica z izviri Okno, Stjepanec in Krnica, izvir Topličica, izvirna jama Pečina, vodna jama Djud in udorna vrtača Glušenka. Za kulturne spomenike so bili razglašeni v okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu arheološko območje, cerkev Vseh svetnikov ter Klepčev mlin in žaga, antično grobišče pri vasi Šipek in gomilno grobišče pri vasi Veliki Nerajec.

Lahinja in njeni pritoki se odlikujejo po naravnem toku, čisti vodi in bogati vodni favni, Nerajske in Lahinjske Luge sta večji močvirji, pomembni kot življenjski prostor ogroženih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, prostor pa je pomemben tudi v kulturnozgodovinskem pogledu.
Na tem območju najdemo tudi posebno obliko kraškega reliefa, imenovano belokranjski plitvi kras, ki je nekaj posebnega in svojevrstnega. Tu lahko občudujemo drage, zdence, zajme, zjote, školje in pečine, kot pravijo domačini različnim kraškim pojavom, prisotne pa so tudi vrtače in karaški izviri.
Vegetacijo predstavljajo nižinski gozd gradna in belega gabra, travnate površine, vlažni travniki, trstišča šašje, na izpranih tleh pa se naseljuje breza, ki oblikuje značilne gozdičke.