Predstavitev
Tu je stalo prazgodovinsko naselje. O življenju takratnih prebivalcev govorijo številni predmeti: sekire in orodja iz kremena, uteži za statve, črepinje, cele posode in zajemalke.
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile. Teh so med vasema Pusti Gradac in Veliki Nerajec nasuli vsaj sedem. Imele so okrogel ali ovalen tloris in so v premeru merile do 20 m, v višino pa do 3m. Večina je bila na začetku 20. stoletja prekopan, najdene predmete (lončene posode, nakit, železno orožje) pa so prodali Naravoslovnemu muzeju na Dunaju.
Antično grobišče, med vasjo Šipek in že omenjenim okljukom reke Lahinje, predstavlja tretje arheološko najdišče na tem območju. Znano je od začetkov 20. stoletja, ko so domačini našli več drobnih najdb in jih, žal, zavrgli.
Pusti Gradac je prvič omenjen v pisnih virih konec 16. stoletja, ko je na okljuku Lahinje stal grad, ki je od takrat večkrat menjala lastnike. Grajsko poslopje samo je propadlo že pred stoletji, ohranila se je le upodobitev v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in pa podružnična cerkev.
Na
glavnem portalu cerkve sta v kamen vklesana letnica 1638 in napis, ki pove,
da jo je dal zgraditi Matej Plasman, eden izmed bivših lastnikov gradu.
Prvotna notranja oprema te Cerkve Vseh Svetnikov je danes popolnoma uničena, o njej govori le nekaj skromnih podatkov v Kroniki župnije Dragatuš. Notranjost cerkve je poslikana z v krog vrisanimi zvezdami in križi, kvadrati, ki poudarjajo polkrožni lok, v prezbiteriju pa najdemo shematično narisano cerkvico in ob njej moško figuro.
V pustem Gradcu stoji tudi Klepčev mlin in žaga. Zanimivo pri mlinu je, da nikjer ne vidimo mlinskih koles, saj so skrita za leseno steno. Ta je preprečevala, da bi voda pozimi zmrznila in je omogočala, da je mlin, ki še danes deluje, lahko stalno mlel. Zraven mlina je v odprtem delno zakritem prostoru nameščena žaga venecijanka z enim listom. Ta žaga je bila tako kot poslopje mlina postavljena v letih tik po 1. svetovni vojni.