V projektu LIN-KOD (linijski kodirnik) obravnavajte zadani način kodiranja in zanj izdelajte program, ki bo za vhodni podatkovni tok izrisal izhodno sekvenco v obliki grafa/oscilograma.

Projekt naj sestavljajo:

1. Uvodni del, v katerem boste:

zbirali in preučili gradiva iz različnih virov, na primer Wikipedije, ITU priporočil, IEEE smernic ali iz kje drugje. Preučiti ga boste morali v tolikšni meri, da boste iz tega izluščili

--čemu je kodirnik namenjen,

--pobude/zahteve/razloge za takšen način delovanja, kot ga predvideva kodiranje,

--kako časovno teče proces kodiranja,

--kako se prevedejo vhodni podatki, v izhodno sekvenco.

Te štiri točke boste opisali in bodo del dokumenta/projekta.

Iz preučenega gradiva je na koncu potrebno opredeliti način kodiranja na način, ki je prikladen programskemu jeziku DERIVE, Zavedati se moramo, da omogoča DERIVE funkcijsko programiranje, saj je jezik namenjen programiranju v matematiki oziroma za reševanje tehničnih problemov, ki so podprti z matematiko. V našem primeru bi bil prikladnejši pristop s proceduralnim programiranjem. Za ta drugi način, pa ima DERIVE vgrajenih nekaj elementov, predvsem konstrukta prog ter loop. Nekaj možnosti, kako se dela lotiti se da razbrati iz vzorčnega projekta, ki obravnava HDB3 kodirni način. To je bistvena faza programiranja, pri kateri z dobrim poznavanjem kodirnega procesa in poznavanjem možnosti uporabljenega programskega jezika stkete zamisel o delovanju celote.

2. V drugem delu boste kodirni proces razstavili na manjše procesne dele. Korake v teh procesnih delih pa boste opredelili z osnovnimi načini, ki jih DERIVE omogoča, to je s funkcijami. Procesne dele boste nato povezali v celoto, kot narekuje način delovanja kodirnika(kodirni proces). Kot podlago lahko vzamete prikaz (bločno shemo) v vzorčnem projektu HDB3. V tem delu se izrazi spretnost pri izrabi elementov programskega jezika.

3. V predhodnih dveh fazah projektiranja smo si zamislili, kako bo kodirnik deloval in to zamisel opredelili. Po zamisli se bomo lotili kodiranja in preizkušanja posameznih procesnih delov. V tem delu boste ustvarili različna poimenovanja programskih elementov. Skušajte uporabiti čim bolj smiselne oznake, ki bodo predstavljale nadomestek komentarjev v programski kodi.

4. Ko imamo vse dele preizkušene sestavimo celoto v kodirni proces. Programska koda delujočega procesa je izid projekta. Poleg kode je dokument tudi proces v obliki grafa/oscilograma, ki ga proces v svoji izhodni funkciji izriše.

5. V zaključku podate poročilo, ki povzame celotni potek dela na projektu in vaše mišljenje in sklepe, ki ste jih ustvarili o njem.