Page 97 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

Dolgčas MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

Dolgčas, ko si bolan

Ko zazrem se v širno morje, Dolgčas je brezzvezen,
vidim le svoje dolgočasje, še bolj, ko gre za kakšno bolezen.
ki se kopiči iz minute v minuto. Dolgčas mi je,
ko slabo počutim se.
Ko se minute kopičijo v ure, Ležim in sedim, igram se ne.
se te kopičijo v dan, prav tako, Gledam v steno ali oči zaprem,
kakor se kopiči moje dolgočasje.
medtem ko drugi otroci gredo ven.
Dolgočasje, ovito v vsemogoče odtenke sive, Z dolgčasom se zamotim s kakšno šalo
vse dalje se ovija okoli mene, kakor piton,
rešiti težko se ga je. ali zgodbe berem malo.
Zakaj dolgčas obstaja?
Včasih mi res ponagaja.

Konec dneva, ko pust sen me prevzame, Prijatelji od mene gredo stran,
dolgočasje zaspi z menoj, vse dokler da ne bo še kdo bolan.
ne odprem zjutraj oči.
Lora Karakaš Korošec, 3. a

Larisa Medved, 9. a

Dolgčas

SLOVENIJA Kadar zazremo se v morje razprostrano,
lahko občutimo njegovo globino.
V Evropi leži naša država,
z zelenjem obdana. Kadar v prazni sobi sedimo,
dolgočasje, ki obdaja nas, občutimo.
Bi rada nekoč na Triglav odšla,
ampak zaenkrat bom raje ostala doma. Kamor koli gremo,
gre dolgočasje z nami.
Poleg gorovja
imamo tudi košček morja. Kakor živo srebro pretaka se v nas,
pretaka se dolgočasje.
Obiskujemo radi tudi naše jame,
in to je zanimiva dogodivščina zame. Larisa Medved, 9. a

Mija Krempl, 5. a

97